VSL Sklep IV Cp 122/2020

I. Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I/3 izreka razveljavi.

II. Pritožba predlagatelja se v preostalem delu zavrne, v celoti pa se zavrne pritožba nasprotne udeleženke ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožnika nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na novo uredilo izvrševanje stikov med nasprotno udeleženko in njenimi tremi mladoletnimi otroki. Stiki so bili prvotno določeni s sodno poravnavo, sklenjeno 7. 10. 2016 v zadevi Z 2/2016 pred Okrožnim sodiščem v ... Sodišče je v izpodbijanem sklepu stike določilo po shemi petih vikendov, s tem, da so otroci prvi vikend, začenši z 8. 11. 2019, pri materi, drugi vikend pri očetu, tretji vikend vsi trije pri materi, četrti vikend sta pri materi le dekleti, A. pa je pri očetu, peti vikend pa so spet vsi trije otroci pri očetu, in tako naprej. Poleg tega je določilo tudi stike med prazniki in počitnicami (I. točka izreka). Predlagatelju je naložilo, da otrokom na stike izroči zdravstvene in osebne izkaznice ter šolske torbe z vsemi potrebščinami (točka I/2). Obema udeležencema je v primeru odsotnosti ravnanja v skladu s točkama I/1 ali I/2 določilo denarno kazen v višini 500 EUR (točka I/3). Predlog za izdajo začasne odredbe o stikih, vložen 9. 7. 2019, je zavrnilo (točka II izreka) in odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka (III. točka izreka). Morebitna pritožba zoper sklep pa ne zadrži njegove izvršitve (IV. točka izreka).

2Zoper sprejeto odločitev vlagata oba udeleženca pravočasni pritožbi.

3Predlagatelj uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Opozarja na nezakonitost odločitve v delu, ki se nanaša na prevzeme otrok, medtem ko glede sheme stikov nima pripomb. Izključno nasprotna udeleženka je odgovorna, da stiki potekajo v tako oddaljenem kraju. Kljub temu pa je sodišče stike določilo na način, da nasprotna udeleženka otroke ob začetku stika prevzame v N., ob koncu stika pa mora predlagatelj ponje v K. Odločitev ne upošteva dejstva, da je bistveno bolj obremenjen z vsakodnevno skrbjo za otroke. Uravnoteženost odgovornosti obeh staršev za razvoj otrok narekuje, da mora tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, prevzeti tudi vožnje, še posebej če so dolgotrajne. Način predaje otrok in prevozov je še toliko bolj neustrezen vsak četrti vikend, ko sta dekleti pri materi, A. pa pri njem. A. takrat ostane doma ali pa mora z njim na nepotrebno in dolgotrajno vožnjo, zato je okrnjen kvaliteten čas stika s sinom. Takšna odločitev ni v korist A. Problematičen je tudi kraj predaje otrok. Predaje pred trgovskimi centri niso primerne in otrokom predstavljajo nepotreben stres. Nobene ovire ni, da se predaje otrok vršijo pred njihovim domom. Graja odločitev sodišča, da je dolžan otrokom ob odhodu na stik z materjo izročiti šolske torbe z vsemi potrebščinami. Na to nima vpliva, saj nasprotna udeleženka otroke prevzame v šoli. Še bolj problematična je določba, da je v primeru kršitve, vezane na izročitev izkaznic kot tudi šolske torbe, denarno kaznovan. Odločitev o naložitvi denarne kazni v primeru kršitve sklepa sodišča pa niti ni obrazložena.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni odločitev o stikih tako, da se predaje otrok izvršujejo na njihovem domu in da breme prevozov prevzame nasprotna udeleženka ter da zagrožena kazen zanj ne velja. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Nasprotna udeleženka odločitev prav tako izpodbija iz vse pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Izpostavlja pravno zmotnost razloga, zaradi katerega je sodišče pristopilo k izvedbi dokaza s postavitvijo izvedenke klinične psihologije. Razlog je lahko le v tem, da sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem. Nikakor pa ni v tem, da je med udeležencema postopka globoko ukoreninjen spor in izrazito negativna nastrojenost drug proti drugemu, zato odločitve ni mogoče opreti na njuni izpovedbi, kot je v izpodbijani odločitvi pojasnilo sodišče. Otroci pri materi, kot izhaja tudi iz izvedenskega mnenja, niso ogroženi, zato ni razloga, da se jim ne omogoči kar največjega obsega stikov. Sodišče pa je obseg stikov določilo v nasprotju z izvedenskim mnenjem izvedenke klinične psihologije M. G. V. Takšna odločitev je samovolja, arbitrarna in strokovno neutemeljena. Sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem o tem, kakšni stiki so otrokom v največjo korist. S tem, ko je shemo stikov razširilo na pet vikendov, ji je odvzelo vikende, ki bi ji sicer pripadali po shemi, predlagani s strani izvedenke. Argument sodišča, da bi bili v nasprotnem primeru otroci lahko tri zaporedne vikende pri materi, pa ne vzdrži kritične presoje.

Odločitev sodišča je napačna tudi v delu, da pritožba ne zadrži izvršitve. Takšen režim lahko velja le v primeru izdaje začasne odredbe.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da stike določi v skladu z mnenjem izvedenke klinične psihologije M. G. V. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5Predlagatelj je podal odgovor na pritožbo nasprotne udeleženke. Njenim navedbam nasprotuje in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

6Pritožba predlagatelja je delno utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke pa ni utemeljena.

7Sodišče prve stopnje je zakonsko podlago za poseg v pravnomočno ureditev stikov našlo v določbah četrtega odstavka 421. člena ZPP in četrtega odstavka 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).

8Pravno pomembna dejstva, ki prestavljajo podstat odločitve, so naslednja:

- nasprotna udeleženka se je iz N. preselila v I.;

- izvajanje stikov matere z otroki med tednom je zaradi oddaljenosti onemogočeno;

- odnos med udeležencema je močno konflikten.

O pritožbi predlagatelja

9Predlagatelj graja odločitev sodišča v delu, ki se nanaša na prevoze otrok. Meni, da bi morala za prevoze poskrbeti nasprotna udeleženka, ki se je preselila v oddaljen kraj. Opozarja na neustreznost kraja predaje otrok.

10Pritožbeno sodišče njegovim očitkom ne sledi. Nasprotna udeleženka in predlagatelj ne živita več skupaj, otroci pa so bili zaupani v varstvo in vzgojo predlagatelju. Ni moč oporekati pravici nasprotne udeleženke, da si prosto izbira kraj svojega prebivališča. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je očetova obremenitev z otroki – upoštevaje dejstvo, da so mu zaupani v varstvo in vzgojo – večja. Tudi ustaljena sodna praksa, ki jo je prvo sodišče v izpodbijani odločbi navedlo, pritrjuje sprejetemu stališču, da je treba breme prevozov praviloma porazdeliti med oba starša. To je še posebej pomembno v okoliščinah, ko so odnosi med njima močno konfliktni in je komunikacija pretrgana. Takšen režim prevozov, kot ga je določilo prvo sodišče, pa lahko pozitivno vpliva na zavedanje otrok, da so stiki za njih koristni in da jih podpirata oba starša, ki pri njihovi izvedbi v določeni meri sodelujeta. Zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega utemeljenega razloga za spremembo načina predaje otrok. Pa tudi ne za spremembo kraja predaje. Otroci so že najstniki, pritožba pa konkretizirano ne pojasni, kakšen stres naj bi doživljali zaradi predaje pred trgovskim centrom. Neprepričljiv je tudi očitek, da je zaradi prevozov okrnjen kvaliteten čas, ki bi ga predlagatelj preživljal s sinom. A. je v petnajstem letu in pritožbeno sodišče ne dvomi, da lahko tudi v pogovoru med vožnjo kvalitetno preživljata čas.

11Konfliktnost odnosa med udeležencema, ki se kaže tudi v številu postopkov med njima, narekuje večjo stopnjo konkretizacije stikov, vključno z zavezami, ki olajšujejo izvajanje stika. Mednje sodi tudi določilo, da je predlagatelj dolžan otrokom na stike izročiti zdravstvene in osebne izkaznice ter šolske torbe z vsemi potrebščinami. Ni dvoma, da predlagatelj ne odgovarja v primeru, če otroci določene šolske potrebščine pustijo v šoli. Takrat bi se lahko postavilo vprašanje skrbnosti nasprotne udeleženke, ki otroke prevzema v šoli. Predlagatelj mora poskrbeti, da imajo otroci na stiku z mamo ustrezne izkaznice, glede šolskih torb in potrebščin, ki jih imajo doma in jih čez vikend potrebujejo za šolsko delo, pa mora vršiti nadzor. Ta je prilagojen otrokovi starosti in upošteva otrokovo postopno prevzemanje (polne) odgovornosti za šolsko delo.

12Pritožba pa pravilno opozarja na neutemeljenost izreka denarne kazni za primer ravnanj, ki bi bila v nasprotju s točkama I/1 ali I/2 izpodbijanega sklepa. Izpodbijani sklep nima narave začasne odredbe (411. člen ZPP) in tudi ne učinka sklepa o izvršbi, zato ni podlage za izrek denarne kazni. Določba 103. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) sodišču sicer omogoča, da v sklepu, s katerim odloči o otrokovih stikih, izreče tudi denarno kazen za primer, če starši ne ravnajo v skladu s tem sklepom. Vendar pa za obravnavani primer ni uporabljiva, saj se je postopek pričel pred uveljavitvijo prej navedenega zakona. V skladu z določbo 216. člena ZNP-1 pa se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov. Ti pa izreka denarne kazni za primere, kot je obravnavani, ne predvidevajo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja delno ugodilo in odločitev v delu, ki se nanaša na izrek denarne kazni (točka I/3) razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi nasprotne udeleženke

13Nasprotna udeleženka v pritožbi neutemeljeno oporeka spremenjenemu režimu stikov. Izvedenec je strokovni pomočnik sodišča. Pritožnica pravilno poudari, da je njegova pritegnitev v postopek potrebna takrat, ko sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem, ki nudi podlago za sprejem odločitve. Pojasnilo sodišča za izvedbo dokaza z izvedenko klinične psihologije – globoko ukoreninjen spor in izrazito negativna medsebojna nastrojenost udeležencev, ki onemogoča, da bi odločitev oprlo zgolj na njuni izpovedbi – je razumeti prav v tem pomenu. Za odgovor na strokovna vprašanja in s tem povezano zagotovitev največje koristi otrok je sodišče postavilo izvedenko klinične psihologije M. G. V. in na njeno mnenje tudi v pretežni meri oprlo svojo odločitev. Vendar pa sodišče na mnenje izvedenca ni (absolutno) vezano. Mnenje predstavlja le enega od dokazov v postopku, ki ga mora sodišče kritično oceniti in odstop od njega tudi ustrezno argumentirati. Temu standardu je prvo sodišče v celoti sledilo. Svojo odločitev je glede režima stikov v pretežni meri gradilo na izvedenkinem mnenju. Izvedenka je predlagala, da deklici, ki mater močno pogrešata in si z njo želita več stikov, preživita z njo tri vikende v mesecu, sin A. pa vsak drugi vikend v mesecu. Sodišče prve stopnje pa je shemo stikov razširilo na obdobje petih vikendov in v 16. točki obrazložitve argumentirano pojasnilo razloge za odstop od izvedenskega mnenja. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki nasprotne udeleženke o arbitrarnem in strokovno neutemeljenem odločanju sodišča. Slednje je mnenju izvedenke v pretežni meri sledilo, razširitev sheme stikov iz štirih na pet vikendov pa ne pomeni takega posega v mnenje, kot želi predstaviti pritožba. S takšno shemo je sodišče prve stopnje poskrbelo za večjo uravnoteženost stikov med vikendi. Izognilo se je temu, da bi otroci vikend z očetom preživljali le enkrat mesečno. Tudi oče, ki so mu otroci zaupani v varstvo in vzgojo, mora imeti možnost, da z otroki preko vikenda kvalitetno preživlja prosti čas, se z njimi povezuje in gradi čustvene vezi. Nasprotni udeleženki pa bo takšen režim stikov še vedno omogočal, da bodo pretežni del leta otroci (deklici) pri njej tri vikende v mesecu.

14Sodišče prve stopnje je odločitev, da pritožba, skladno z določbo 32. člena ZNP, ne zadrži izvršitve, sprejelo zaradi varstva koristi mladoletnih otrok. Takšna odločitev pa je nenazadnje tudi v korist pritožnice, saj se s spremenjeno odločitvijo širijo stiki med pritožnico in otroki, ki so poprej potekali le vsak drugi vikend v mesecu. Podlago za takšno odločitev daje določba 32. člena ZNP, in ni pridržana le za primere odločanja o začasnih odredbah.

15Glede na pojasnjeno pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev na katere – skladno z določbo 350. člena ZPP – pazi po uradni dolžnosti. Pritožba predlagatelja pa je utemeljena glede izreka denarne kazni, zato ji je v tem delu ugodilo in odločitev v točki točki I/3 izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem izpodbijanem in nerazveljavljenem delu pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

16Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v povezavi s 413. členom istega zakona in 37. členom ZNP. V tovrstnih postopkih odloča sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Zasledovana je bila predvsem korist otrok, ki mora biti skupni cilj obeh udeležencev, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.