VSRS Sklep X DoR 145/2019-3

I. Zadeve, ki se pri Vrhovnem sodišču vodijo kot X DoR 145/2019, X DoR 146/2019, X Dor 147/2019, X DoR 148/2019, X DoR 152/2019, X DoR 153/2019, X DoR 154/2019, X DoR 155/2019, X DoR 156/2019, X DoR 157/2019, X Dor 162/2019, X DoR 163/2019, X DoR 164/2019, X DoR 165/2019 in X DoR 166/2019, se združijo v skupno obravnavanje in odločanje, zadeva pa se nadalje vodi pod X DoR 145/2019.

II. Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali je pravilna razlaga Upravnega sodišča, da je statični delovni stroj po prvem odstavku 93. členu Zakona o trošarinah (ZTro-1) le stroj, ki: ne izpolnjuje pogojev za registracijo za udeležbo v javnem prometu, se med različnimi lokacijami delovišč premika na posebnih vozilih s specialnimi prevozi, je njegova mobilnost omejena na zaprto delovišče/gradbišče in služi samo za občasno premikanje po njem ter se hkrati v času opravljanja svoje funkcije ne premika in deluje kot statični delovni stroj?

2. Ali je 93. člen Zakona o trošarinah (ZTro-1) glede vračila trošarine za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon strojev v gradbeništvu, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se uvršča v področje »Gradbeništvo«, v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti, v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije) in svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave Republike Slovenije)?

1Z v uvodu citiranimi izpodbijanimi sodbami je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikove tožbe zoper več odločb Finančne uprave Republike Slovenije, s katerimi je prvostopenjski davčni organ zavrnil tožnikove zahtevke za vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za industrijsko komercialni namen.

2Iz obrazložitve sodb izhaja, da je tožnik podal zahtevke za vračilo trošarine za energent (plinsko olje), ki se porabi kot pogonsko gorivo za industrijsko komercialni namen za mesece: julij 2017, avgust 2016, december 2017, januar 2018, junij 2017, januar 2017, avgust 2017, november 2016, april 2017, september 2017, februar 2017, december 2016, marec 2017, november 2017 in marec 2018. Odločitev sodišča prve stopnje v vseh izpodbijanih sodbah temelji na stališču, da je zahtevek neutemeljen, saj tožnik energentov ni porabil za pogon strojev navedenih v prvem odstavku 93. člena Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro-1). Tožnikove stroje, gre za nakladalce, demperje in rovokopač, namreč ni mogoče opredeliti kot t. i. omejeno mobilne delovne stroje, ki bi se v skladu s pojasnilom Carinskega urada Republike Slovenije z dne 29. 12. 2008 lahko šteli med statične delovne stroje, saj se v času opravljanja svoje funkcije premikajo. Glede na to, da tožnik s temi stroji dejansko ni opravljal dejavnosti, ki bi se v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti uvrščala v področje "Gradbeništvo", temveč so bili stroji uporabljeni pri opravljanju dejavnosti kamnoloma, ki spada v področje "Rudarstvo", tožnik tudi na tej podlagi ni upravičen do vračila trošarine. Zatrjevanega obsega del, opravljenega s temi stroji, ki bi se lahko šteli za zemeljska pripravljalna dela (kar spada v področje "Gradbeništva"), pa tožnik ni dokazal. Po oceni prvostopenjskega sodišča ureditev prvega odstavka 93. člena ZTro-1 ni v neskladju z določbami 8. člena Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije ter s 14. členom Ustave Republike Slovenije.

3Tožnik je zoper sodbe sodišča prve stopnje vložil predloge za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Po vsebini navaja pet vprašanj, katerih pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in s pomenom za razvoj sodne prakse.

K I. točki izreka

4Ker gre v obravnavanih zadevah za več postopkov o istem predmetu in predlagatelj v vseh primerih predlaga dopustitev revizije glede istih vprašanj, sodbe sodišča prve stopnje so izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, v vseh primerih pa sta isti tudi stranki spora, so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov na revizijski stopnji. Zato je Vrhovno sodišče – ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 – analogno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in v uvodu navedene zadeve združilo v skupno obravnavanje in odločanje.

K II. točki izreka

5Predlogi so delno utemeljeni.

6Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizij iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

7Predlagatelj v bistvu zastavlja pomembni pravni vprašanji, ki se nanašata na razlago pravnih pojmov statičnih delovnih strojev in strojev v gradbeništvu po prvem odstavku 93. člena ZTro-1 ter vprašanje skladnosti dela navedene določbe ZTro-1, da se za stroje v gradbeništvu štejejo stroji, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se uvršča v področje "Gradbeništvo", v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti, z načelom enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena in svobodno gospodarsko pobudo iz 74. člena Ustave.

8Vrhovno sodišče bo v okviru dopuščenih vprašanj presojalo, ali je delovne stroje nakladalec, demper in rovokopač mogoče opredeliti kot statične delovne stroje po prvem odstavku 93. člena ZTro-1, čeprav se med opravljanjem svoje funkcije tudi omejeno premikajo, ali pa jih je mogoče šteti za stroje v gradbeništvu, kljub temu, da jih je tožnik uporabljal pri izvajanju dejavnosti kamnoloma. To bo presojalo tudi z vidika 8. člena Direktive.

9O teh vprašanjih Vrhovno sodišče še ni odločalo in so obenem pomembna za enotnost in razvoj (sodne) prakse. Na to kaže že dejstvo, da je pred Vrhovnim sodiščem na to temo odprtih več zadev, ob številčnosti tovrstnih carinskih postopkov pa je ta vprašanja mogoče pričakovati tudi sicer v velikem številu bodočih primerov carinske prakse.

10Zato je Vrhovno sodišče revizije na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo. Glede drugih vprašanj revizij ni dopustilo, saj za dopustitev niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.