VSK sklep Cp 725/2008

I. Pritožba predlagateljice se zavrže.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa na parc.št. 7/2 in 8 k.o. K.

II. Pritožba druge nasprotne udeleženke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa na parc.št. 7/1, 7/3 in 9/1 k.o. K.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa na parc.št. 7/1, 7/3 in 9/1 k.o. K.

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru ugodilo ugovoru prvega nasprotnega udeleženca in pri nepremičninah s parc.št. 7/2 in 8 k.o. K. zavrnilo vpis lastninske pravice na predlagateljico in zaznambo javnega dobra. Zavrnilo pa je ugovor drugega nasprotnega udeleženca in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke, s katerim je bila pri nepremičninah s parc.št. 7/1, 7/3 in 9/1 k.o. K., vknjižena lastninska pravica za predlagateljico in zaznamovano javno dobro. Iz historičnih izpiskov namreč izhaja, da so bile nepremičnine s parc.št. 7/2 in 8 last prvega nasprotnega udeleženca do celote in niso bile družbena lastnina ali lastnina razvojnih skladov. Zato se nanje določba 64. člena Zakona o športu (ZSpo) ne nanaša, saj ZSpo ureja le lastninjenje športnih objektiv, ki niso imeli znanega lastnika. To pa ne velja za nepremičnine s parc.št. 7/1, 7/3 in 9/1, na katerih je bila ob uveljavitvi zakona vpisana družbena lastnina. Predlagateljica je v zakonsko predpisanem roku objekte s sklepom določila kot objekte občinskega pomena, drugemu nasprotnemu udeležencu pa v zvezi z uveljavljanjem lastninske pravice po 2. odstavku 64. člena ZSpo lastninska pravica ni bila priznana.

Zoper sklep se pritožujeta predlagateljica in drugi nasprotni udeleženec.

Predlagateljica se pritožuje zoper sklep v delu, v katerem je bil zavrnjen vpis zoper prvega nasprotnega udeleženca. Meni, da je bila vknjižba lastninske pravice na prvega nasprotnega udeleženca izvršena na napačni pravi podlagi in bi sodišče v tistem postopku moralo biti pozorno na sklepe mestnega sveta. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep odpravi in potrdi sklep zemljiškoknjižnega referenta, podrejeno pa da sklep vrne v novo odločanje.

Druga nasprotna udeleženka se pritožuje zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava zoper sklep v delu, v katerem je bil njen ugovor zavrnjen. Sklep MOK z dne 5.3.1999 ne more biti podlaga za vpis, ampak bi to lahko bil le sklep z dne 28.3.2002, ki je že upošteval odločitev o priglašenih zahtevkih društev. Sklep z dne 28.3.2002 je namreč dejansko spremenil sklep z dne 5.3.1999, da se je priglašenem zahtevku drugega nasprotnega udeleženca ugodilo, izhaja iz točke III. sklepa z dne 28.3.2002, ki ne določa, da se na sporne parcele vpiše lastninska pravica na MOK. Za vknjižbo lastninske pravice je bistvena točka III. in ne točka I. (s katero je bil zahtevek nasprotnega udeleženca sicer zavrnjen). Dokončen je šele akt z dne 28.3.2002 in ne akt z dne 5.3.1999. Ugotovitev, da lastninska pravica drugemu nasprotnemu udeležencu ni bila priznana, torej ne drži. Iz obrazložitve sklepa poleg tega izhaja, da občina o spornih nepremičninah ni odločala, saj je na teh objektih že vpisana lastninska pravica vlagatelja ali druge pravne osebe. Glede na povedano pritožnik sodišču druge stopnje predlaga, da sklep spremeni tako, da se predlog za vpis zavrne.

Pritožba predlagateljice je nedovoljena, pritožba drugega nasprotnega udeleženca pa neutemeljena.

Glede pritožbe predlagateljice:

Z izpodbijanim sklepom so bili udeleženci postopka opozorjeni na določbo tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku, po kateri je pooblaščenec v postopku pred višjim sodiščem lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Po določbi drugega odstavka 89. člena ZPP sodišče pritožbo, ki je vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik oziroma nima opravljenega pravniškega državnega izpita, kot nedovoljeno zavrže. Obravnavano pritožbo je predlagateljica vložila po pooblaščenki, ki je sicer univerzitetna diplomirana pravnica, pooblastilu pa ni bilo predloženo dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker torej pooblaščenka ni izkazala, da izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, je pritožbeno sodišče na podlagi citirane določbe 89. člena ZPP pritožbo kot nedovoljeno zavrglo, hkrati pa dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (1. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

Glede pritožbe druge nasprotne udeleženke

.Po določbi 29. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) odloča zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vknjižbe na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve pravice, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom. V obravnavani zadevi gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona, to je določbe prvega in drugega odstavka 64. člena Zakona o športu (ZSpo), ki jo predlagateljica dokazuje s citiranim zakonom in s sklepom o določitvi javnih športnih objektov občinskega pomena v občini (Uradne objave, št. 6/99). Zemljiškoknjižno sodišče ob odločanju dovoli vpis, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva, če listina po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ZZK-1 določa za listine, ki so podlage za vpis, če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, če po stanju zemljiške knjige ne obstaja druga ovira za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa zakon (148. člen ZZK-1). Po določbi 8. točke 40. člena ZZK-1 so podlaga za vknjižbo med ostalim druge pravnomočne oziroma dokončne odločbe drugega državnega organa. Pritožba navaja, da sklep občinskega sveta ni dokončen akt, zato na njegovi podlagi vpis ni dopusten. To ne drži, sklep je dokončen, saj zoper njega ni dopustna pritožba, poleg tega pa je tudi zgolj deklaratorne narave, ker je bila lastninska pravica predlagateljice pridobljena že na podlagi zakona. Sklep vsebuje tudi izrecno določbo, da se bo na podlagi tega sklepa v zemljiški knjigi izvedlo vknjižbo lastninske pravice na predlagateljico. Odločitev zemljiškoknjižnega sodišča je zato pravilna in v skladu s 148. členom ZZK-1. Res bi sicer lahko po določbi 3. odstavka 64. čl. ZSpo lastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet predloga, ob izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev, pridobila tudi druga nasprotna udeleženka, vendar šele s pravnomočnostjo odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti o priznanju lastninske pravice. S tako odločbo pa pritožnica ne razpolaga, saj sklep z dne 28.3.2002 v nobeni točki ne določa, da se drugi nasprotni udeleženki prizna lastninska pravica na nepremičninah, ki so predmet tega odločanja. Ker zemljiškoknjižno sodišče ni zagrešilo tudi nobene druge uradoma upoštevne kršitve, je na podlagi povedanega pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, hkrati pa dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).