VSK sklep Cp 707/2009

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novi Gorici ugotovilo, da spadajo v zapuščino po pok. I. R. denarna sredstva na hranilni knjižici in nedoločen delež na trisobnem stanovanju (podrobno opisanem v sklepu, ker zemljiškoknjižno stanje še ni urejeno) in odločilo, da denarna sredstva deduje I. M., nedoločen delež na stanovanju pa vsaka od zakonitih dedinj do ene tretjine.

Zoper sklep se pritožuje dedinja D. R. R. in predlaga, da se sklep razveljavi, zadeva pa vrne v odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je že na zapuščinski obravnavi skladno z 32. členom Zakona o dedovanju in sklenjeno kupoprodajno pogodbo zahtevala, da se iz zapustničinega premoženja izloči del nepremičnine in sicer do 1/2, saj je po kupoprodajni pogodbi ona solastnica stanovanja do ene polovice. Materi je tudi dajala denar za odplačevanje stanovanja. Sodišče je pravilno ugotovilo, da zemljiškoknjižno stanje za nepremičnino še ni urejeno in da v kupoprodajni pogodbi ni določno opredeljen solastninski delež posameznega kupca. Pritožnica je na zapuščinski obravnavi zatrjevala, da je njen delež ½, ostali dedinji pa sta temu nasprotovali. Ker je torej sporen obseg zapuščine, bi moralo sodišče zapuščinski postopek prekiniti in dedinje napotiti na pravdo, česar pa ni storilo. Materialno pravo je uporabilo napačno. Razdelitev, kakršno je sodišče izvedlo, je nepravilna, nezakonita in tudi neizvršljiva v zemljiški knjigi. Nedoločenega deleža zapustnice namreč ni mogoče razdeliti na tretjine. Takšna odločitev je tudi v nasprotju s (pravilno) odločitvijo sodišča o odmeri sodne takse, kjer je sodišče upoštevalo le polovico vrednosti stanovanja. Sodišče je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, poleg tega pa zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj je najprej ugotovilo, da spada v zapuščino nedoločen delež na stanovanju, nato pa odredilo prenos lastninske pravice na nedoločenem deležu na dedinje, vsako do ene tretjine, s čimer bi nedoločen delež na nepremičnini postal določen. Sodišče v točki III. tudi ni odredilo prenosa solastninske pravice na solastniškem deležu na skupnih delih in napravah hiše v D., B. 3, za katerega je prej prav tako ugotovilo, da spada v zapuščinsko maso.

V odgovoru na pritožbo sta preostali dedinji prerekali pritožbene navedbe in predlagali zavrnitev pritožbe. Predmet dedovanja je namreč nedoločen delež pokojne, določitev višine solastniškega deleža pa bo predmet pravde ali morebitnega dogovora v nepravdnem postopku.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba pravilno opozarja, da sklep, tak kot je, ni izvršljiv v zemljiški knjigi (tudi v primeru, da bi prišlo do vknjižbe etažne lastnine na stanovanju), saj idealni deleži solastnic niso določeni. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo, da vsaki od dedinj pripade ena tretjina nedoločenega deleža, solastniški delež pa mora biti določen v razmerju do celote (65. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Tudi po 15. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se solastninska pravica vpiše tako, da se navede podatek o idealnem deležu (kar pomeni v deležu glede na celoto), tega podatka pa v sklepu ni in sklep ne vsebuje vsega, kar bi za dovolitev vpisa moral. Sodišče prve stopnje je zato napačno uporabilo materialno pravo in je bilo že iz tega razloga treba pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP v zvezi 120. členom ZZK-1).

Zapustnica in pritožnica sta obe s kupoprodajno pogodbo pridobili pravico zahtevati vknjižbo (so)lastninske pravice na stanovanju, ki je bilo predmet pogodbe. Iz podatkov spisa izhaja, da solastniška deleža s pogodbo nista bila določena. Po drugem odstavku 65. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) sicer velja domneva, da so solastniški deleži enaki, vendar je ta domneva izpodbojna in solastnik (v tem primeru dedič solastnika) lahko zatrjuje in dokaže, da so deleži drugačni. V ponovljenem postopku bo moralo zato sodišče prve stopnje z udeleženci postopka najprej razčistiti, ali je višina solastniškega deleža sporna. Če ni sporna, bo moralo izdati sklep, v katerem bodo določeni solastniški deleži v razmerju glede na celoto. Če pa je višina deležev po kupoprodajni sporna, so sporna dejstva v zvezi z obsegom zapuščine in bo moralo sodišče prve stopnje po določbi 1. točke 212. člena Zakona o dedovanju (ZD) postopek prekiniti in izdati sklep o napotitivi na pravdo.

Izrek o stroških temelji na določbi prvega odstavka 174. člena ZD, po katerem v zapuščinskem postopku vsaka stranka krije svoje stroške, ki jih je imela med postopkom in zaradi postopka.