VSL Sklep I Cpg 472/2019

I. Pritožba zoper sklep XI Pg 162/2019 z dne 9. 5. 2019 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožba zoper sklep XI Pg 590/2013 z dne 11. 2. 2015 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Pritožbi zoper II. točko izreka sklepa XI Pg 162/2019 z dne 23. 4. 2019 se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu spremeni tako, da se sedaj glasi:

„Tožeča stranka je dolžna povrniti stranskima intervenientoma M. in C. S. 8.251,80 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.“

IV. Stranska intervenienta M. in C. S. nosita sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom XI Pg 162/2019 z dne 9. 5. 2019 predmetni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2194/2014.

2Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

3Tožena stranka je na pritožbo odgovorila.

4Sodišče prve stopnje je s sklepom XI Pg 590/2013 z dne 11. 2. 2015 dopustilo intervencijo M. S. in C. S. na strani tožene stranke.

5S sklepom XI Pg 162/2019 z dne 23. 4. 2019 pa je sodišče prve stopnje postopek ustavilo v delu, v katerem se nanaša na ugotovitev ločitvene pravice na nepremičnini ID znak 0000-4994-8 in prednostnega poplačila iz te nepremičnine (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da je dolžna v roku 15 dni stranskima intervenientoma M. in C. S. povrniti skupaj 48.898,17 EUR pravdnih stroškov z obrestmi (II. točka izreka).

6Tožeča stranka je zoper sklep z dne 11. 2. 2015 in zoper II. točko izreka sklepa z dne 23. 4. 2019 pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep z dne 11. 2. 2015 spremeni tako, da intervencijo M. in C. S. zavrne, II. točko izreka sklepa z dne 23. 4. 2019 pa razveljavi, podrejeno pa, da II. točko izreka sklepa z dne 23. 4. 2019 spremeni tako, da pravdne stroške M. in C. S. odmeri v skladu s pravili ZPP.

7Stranska intervenienta M. in C. S. sta na pritožbo odgovorila. Na pritožbo je odgovorila tudi tožena stranka.

8Pritožbi zoper sklepa z dne 9. 5. 2019 in 11. 2. 2015 nista utemeljeni.

9Pritožba zoper II. točko izreka sklepa z dne 23. 4. 2019 je delno utemeljena.

K pritožbi zoper sklep z dne 9. 5. 2019

10Sodišče prve stopnje je prekinilo predmetni pravdni postopek do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2194/2014. Ugotovilo je, da A. a. d. kot tožeča stranka v navedenem postopku z izbrisno tožbo zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižb hipotek na nepremičnini ID znak 0000-2269/2-0, to pa sta hipoteki, na katerih temelji ločitvena pravica tožeče stranke V. d. o. o., o kateri teče predmetni gospodarski spor. Ocenilo je, da vprašanje veljavnosti navedenih hipotek in veljavnosti zaznambe sklepa o izvršbi ID 000 predstavlja predhodno vprašanje za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke na ugotovitev obstoja ločitvene pravice na zgoraj navedeni nepremičnini.

11Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka tožeči stranki prerekala ločitveno pravico na nepremičnini ID znak 0000-2269/2-0, ker je bila ta po njenih podatkih v lasti J. (sedaj A. a. d.), kateri je priznala izločitveno pravico na posameznih etažnih enotah. Stranski intervenient A. a. d. je zatrjeval, da je pridobil lastninsko pravico na navedeni nepremičnini na pogodbeni podlagi še preden je tožeča stranka pridobila sporno hipoteko in za vpis lastninske pravice vložil zemljiškoknjižni predlog.

12Z vprašanjem, ali je A. a. d. postala lastnica zgoraj navedene nepremičnine pred vknjižbo hipoteke družbe V. d. o. o., ki je hipoteko pridobila na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 00 Z 41/2010 z dne 24. 3. 2010, in v povezavi s tem, ali je ta vknjižba (ne)veljavna, se oziroma se je kot s predhodnim vprašanjem ukvarjalo tudi sodišče v zadevi P 2194/2014. Prav to vprašanje predstavlja predhodno vprašanje tudi v tem sporu, saj je od vprašanja veljavnosti vknjižbe hipotek odvisen obstoj ločitvene pravice tožeče stranke na zgoraj navedeni nepremičnini, ne glede na to, kako bo končna odločitev v tem gospodarskem sporu vplivala na pravni položaj A. a. d. Če bo pravdno sodišče ugotovilo, da sta vknjižbi hipotek neveljavni in bo dovolilo vknjižbo izbrisa le-teh, bo s tem odpadla pravna podlaga ločitvene pravice in bo tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja ločitvene pravice treba zavrniti.

13V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Za prekinitev postopka se sodišče odloči, kadar so za to izpolnjeni zakonski pogoji, ne glede na predloge pravdnih strank. Zato očitki pritožnika, da ne drži, da je prekinitev postopka predlagala A. a. d. kot stranski intervenient na strani tožene stranke ter da je bil postopek prekinjen v nasprotju z voljo in interesi obeh pravdnih strank, niso odločilnega pomena. Prekinitev postopka namreč ni v dispoziciji strank.

14Pritožnica trdi, da prekinitev postopka povzroča ponoven in dodaten nesorazmeren zastoj sojenja o uveljavljani ločitveni pravici tožeče stranke, s čimer je kršena njena ustavna pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

15Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vpogledalo v zgoraj navedeni spis P 2194/2014 in glede na stanje pravde pravilno ocenilo, da je smotrno, da se postopek prekine do pravnomočne odločitve v omenjeni pravdni zadevi. V času odločanja o prekinitvi postopka se je navedena pravda nahajala že v zaključni fazi. Pravdne stranke so si izmenjale že več pripravljalnih vlog, sodišče prve stopnje pa je opravilo že več narokov za glavno obravnavo, zadnjega pred izdajo izpodbijanega sklepa dne 22. 2. 2019, ki je bil preložen na dne 24. 5. 2019, tako da je bilo pričakovati, da bo zadeva kmalu rešena.¹ Pritožbeni očitek, da je tožeči stranki kršena njena ustavna pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zato ni utemeljen.

16Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

17Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

K pritožbi zoper sklep z dne 11. 2. 2015

18Sodišče prve stopnje je dopustilo intervencijo M. in C. S. na strani tožene stranke. Ugotovilo je, da se na nepremičnini ID 0000-4994-8 na predlog tožeče stranke vodi zemljiškoknjižni postopek za dovolitev vknjižbe hipoteke z učinkom vpisa od 14. 3. 2011 dalje, da poteka pravda med tožečo stranko in stranskima intervenientoma za ugotovitev obstoja izločitvene pravice v stečajnem postopku nad toženo stranko na tej isti nepremičnini ter da stranska intervenienta zatrjujeta, da sta nepremičnino pridobila na podlagi pogodb med pravnim prednikom tožene stranke in usnjarno ter pogodbo med njima in usnjarno. Ocenilo je, da imata M. in C. S. interes, da se pridružita toženi stranki kot stranska intervenienta, saj s tem varujeta svoje pravne interese. Izid te pravde namreč lahko vpliva tudi na njun pravni položaj, saj se s tožbo zahteva ugotovitev ločitvene pravice na nepremičnini, ki je po zatrjevanjih stranskih intervenientov v njuni lasti.

19Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta stranska intervenienta trdila, da sta pridobila lastninsko pravico na sporni nepremičnini kot zakonita dobroverna lastniška posestnika na podlagi priposestvovanja, najkasneje aprila 1997, tožnik, V. d. o. o. pa je dosegel vpis hipotek v svojo korist na predmetni nepremičnini mnogo kasneje, šele marca 2011. Trdila sta, da je vknjižba sporne hipoteke neveljavna iz materialnopravnega razloga, saj ima nevpisana lastninska pravica vselej prednost pred neposlovno pridobitvijo zastavne pravice.²

20Pritožnik trdi, da neupravičeno udeležbo S. v tej pravdi potrjuje prav pravnomočna sodba v pravdi XI Pg 548/2013,³ na podlagi katere sta S. postala lastnika nepremičnine in s tem dosegla njeno izločitev iz stečajne mase ter izbris hipoteke tožeče stranke. Trdi, da je s pravnomočnostjo navedene sodbe odpadla možnost obstoja ločitvene pravice tožeče stranke na nepremičnini.

21Prav navedeno po presoji pritožbenega sodišča kaže, da sta M. in C. S. imela pravni interes, da nastopata kot stranska intervenienta na strani tožene stranke. Imela sta pravni, in ne ekonomski interes, kot to trdi pritožnik, da sodišče ne ugotovi obstoja pravice do ločenega poplačila terjatve tožeče stranke iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine, za katero sta trdila, da je njuna last. Čeprav sodba, s katero je ugotovljen obstoj ločitvene pravice stečajnega upnika na nepremičnini, neposredno učinkuje zgolj v razmerju do stečajnega dolžnika, ki jo je prerekal in ne tudi v razmerju do tretjega, ki trdi, da je lastnik nepremičnine, v danem primeru do S., slednjima ni mogoče odreči pravnega interesa za sodelovanje na strani tožene stranke v tej pravdi, saj se v njej kot o predhodnem vprašanju odloča o vprašanju lastništva na navedeni nepremičnini, za katero tožena stranka tudi sama trdi, da ni v njeni lasti, temveč v lasti S. Sodba tako posredno učinkuje tudi nanju.

22V tej pravdi se ne odloča o obstoju ločitvene pravice na premoženju tožene stranke kot stečajnega dolžnika, kot to zmotno meni pritožnik, temveč o obstoju ločitvene pravice na premoženju, ki po trditvah tožene stranke in stranskih intervenientov ni premoženje stečajnega dolžnika, temveč premoženje stranskih intervenientov. Ločitvena pravica na nepremičnini, ki ni v lasti stečajnega dolžnika, pa ne more obstajati.

23Oseba, ki trdi, da je lastnica nepremičnine, na kateri tožeča stranka (ločitveni upnik) v pravdi uveljavlja ločitveno pravico za poplačilo svoje terjatve do tožene stranke (stečajnega dolžnika), in ki proti ločitvenemu upniku in stečajnemu dolžniku tudi sama vodi pravdo na ugotovitev obstoja lastninske pravice na tej nepremičnini ter izbrisa hipotek, ki so podlaga ločitveni pravici, torej ima pravni interes, da se v pravdi na ugotovitev obstoja ločitvene pravice kot stranski intervenient pridruži toženi stranki, stečajnemu dolžniku, ki trdi, da ni lastnik te nepremičnine in da je lastnica te prav oseba, ki se mu namerava pridružiti.

24Odločitev sodišča prve stopnje o dopustitvi stranske intervencije M. in C. S. se ob povedanem izkaže kot pravilna.

25Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podana nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

26Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

K pritožbi zoper sklep z dne 23. 4. 2019

27Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo, da je stranskima intervenientoma M. in C. S. dolžna povrniti 48.898,17 EUR pravdnih stroškov. Odločitev je oprlo na določbo 158. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Ugotovilo je, da je tožeča stranka tožbo v delu, v katerem se nanaša na ugotovitev ločitvene pravice na nepremičnini ID znak 0000-4994-8 in prednostnega poplačila iz te nepremičnine, umaknila.

28Pritožnik trdi, da je tožeča stranka tožbo v delu, v katerem se nanaša na nepremičnino v lasti S., po pravnomočnosti sodbe v pravdi XI Pg 548/2013 umaknila takoj po delni razveljavitvi prvostopenjske sodbe in vrnitvi zadeve v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. Sodišču prve stopnje očita, da ni smotrno upoštevalo 158. člena ZPP, v skladu s katerim tožeči stranki ni potrebno povrniti pravdnih stroškov nasprotne stranke, če tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

29Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v vlogi, s katero je delno umaknila tožbo, ni navedla, da tožbo umika zato, ker naj bi tožena stranka zahtevek izpolnila. Niti se ni sklicevala na določbo 160. člena ZPP, na katero se sklicuje v pritožbi. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno odločilo, da je tožeča stranka stranskima intervenientoma dolžna povrniti njune pravdne stroške, glede na to, da je tožbo umaknila (prvi odstavek 158. člena ZPP).

30Utemeljeno pa tožeča stranka očita sodišču prve stopnje, da je stroške stranskih intervenientov odmerilo glede na celotno vrednost spornega predmeta, to je glede na znesek 3.066.130,31 EUR, kar predstavlja celotno vtoževano terjatev tožeče stranke. Tožeča stranka je zahtevala na nepremičnini ID znak 0000-4994-8 ugotovitev obstoja ločitvene pravice za plačilo terjatve v višini 111.358,51 EUR. Tudi stranska intervenienta sta v vlogi, s katero sta priglasila stransko intervencijo, navedla, da tožeča stranka zahteva, da sodišče ugotovi, da na sporni nepremičnini obstaja ločitvena pravica tožeče za poplačilo terjatve v višini 111.358,51 EUR, v pritožbi zoper sodbo XI Pg 590/2013 z dne 9. 9. 2016 ter v vlogah z dne 18. 1. 2017 in 24. 8. 2017 pa sta navedla kot vrednost spornega predmeta znesek 119.749,00 EUR. Iz navedenega je torej evidentno, da vrednost spornega predmeta glede obstoja ločitvene pravice na nepremičnini ID znak 0000-4994-8 ne znaša 3.066.130,31 EUR. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pravdne stroške stranskih intervenientov odmerilo glede na znesek 111.358,51 EUR, kar je znesek terjatve, ki naj bi bila poplačana iz zgoraj navedene nepremičnine. Tako jima je priznalo 1.222,00 EUR nagrade za postopek (tar. št. 3100), 30 % od nagrade za zastopanje več oseb (tar. št. 1200) v višini 366,60 EUR, 20,00 EUR za materialne stroške, 1.128,00 EUR nagrade za narok 9. 9. 2016 (tar. št. 3102), 338,40 EUR za zastopanje več oseb (tar. št. 1200), nagrado za pritožbeni postopek v višini 1.504,00 EUR (tar. št. 3210), 451,20 EUR za zastopanje več oseb, kar znese skupaj 5.030,20 EUR, povečano za 22 % DDV pa 6.136,84 EUR, ter sodno takso za pritožbo v višini 2.115,00 EUR, skupaj torej 8.251,20 EUR. Stroške je odmerilo po specificiranem stroškovniku, v skladu z določili Zakona o odvetniških tarifi in Zakona o sodnih taksah.

31Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi tožeče stranke zoper II. točko izreka sklepa z dne 23. 4. 2019 ugodilo in sklep v tem delu spremenilo tako, da je tožeči stranki naložilo, da je stranskima intervenientoma dolžna povrniti 8.251,20 EUR njunih pravdnih stroškov.

32Stranka intervenienta nosita sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim nista pripomogla k rešitve le-te (prvi odstavek 155. člena ZPP).

33Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

¹ Sodišče prve stopnje je s sodbo P 2194/2014-II z dne 25.11.2019 o zadevi že odločilo.
² S pravočasnim vpisom v zemljiško knjigo so varovane le pridobitve pravic v pravnem prometu, kar pa v izvršilnem postopku pridobljena zastavna pravica (ki je bila pravni temelj za nastanek sporne ločitvene pravice) ne spada. V takšnih primerih ima vselej prednost pričakovana lastninska pravica, nastala na pravnoposlovni podlagi.
³ S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 548/2013 z dne 31. 5. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1381/2016 z dne 4. 8. 2017 je bilo ugotovljeno, da sta S. lastnika nepremičnine ID znak 0000-4994-8 in da so vknjižbe hipotek pri navedeni nepremičnini v korist upnika V. d. o. o. neveljavne, ter odrejeno, da se te izbrišejo.