VSL Sklep Rg 24/2020
ECLI:SI:VSLJ:2020:RG.24.2020Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–9▾
Jedro povzetek sodišča
Tožeča stranka je javni sklad, torej pravna oseba javnega prava, kakršna se ustanovi za spodbujanje razvoja na določenem področju, kot na primer za spodbujanje ustvarjalnosti v izobraževanju z dodeljevanjem nagrad, štipendij, šolnin itd. Te pa v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP niso navedene kot osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih.
Izrek
Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Obrazložitev
1Okrajno sodišče v Ljubljani – centralni oddelek za verodostojno listino je s sklepom opr. št. VL 98939/2019-20 z dne 13. 11. 2019 razveljavilo svoj sklep o izvršbi z dne 25. 10. 2019 in odločilo, da bo o zahtevku in stroških postopka odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani.
2Okrožno sodišče v Ljubljani je menilo, da ni pristojno za odločanje v sporu. Zato je višjemu sodišču sodišču predlagalo1, da na podlagi prvega odstavka 24. člena in prvega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s kasnejšimi spremembami, v nadaljevanju ZPP) odloči v sporu o pristojnosti.
3Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
4Tožeča stranka je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Od tožene stranke zahteva plačilo 1.929,68 EUR s pripadki.
5V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. V obravnavanem primeru ne gre za tak primer, saj je tožeča stranka javni sklad, torej pravna oseba javnega prava, kakršna se ustanovi za spodbujanje razvoja na določenem področju, kot na primer za spodbujanje ustvarjalnosti v izobraževanju z dodeljevanjem nagrad, štipendij, šolnin itd. Te pa v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP niso navedena kot osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ni izpolnjen subjektivni kriterij za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.
6Iz trditev pravdnih strank pa tudi ne izhaja, da je v obravnavanem primeru izpolnjen kakšen od objektivnih kriterijev za gospodarski spor (482. in 483. člena ZPP). Drugi odstavek 482. člena ZPP določa, da pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med osebami iz 481. člena in 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona.
7Iz trditvene podlage tožeče stranke je razvidno, da ta od tožene stranke zahteva vrnitev sredstev, ki jih od nje prejela na podlagi pogodbe o sofinanciranju z dne 4. 1. 2012 za namene štipendiranja dveh štipendistov. Tožena stranka je to pogodbo kršila, saj štipendistov po zaključene izobraževanju ni zaposlila, kar bi v skladu s pogodbo morala storiti. Iz tega sledi, da gre za klasično civilnopravno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče. Zato tudi po objektivnem kriteriju ne gre za gospodarski spor.
8Pristojnost okrajnega sodišča pa je v konkretni zadevi utemeljena z vrednostjo spornega predmeta, ki znaša manj kot 20.000,00 EUR in dejstvom, da ne gre za katerega od sporov iz drugega odstavka 32. člena ZPP. Upoštevaje splošno pravilo prvega odstavka 30. člena ZPP o pristojnosti okrajnih sodišč, je za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR, pristojno okrajno sodišče.
9Upoštevaje splošna pravila o krajevni pristojnosti je v obravnavanem sporu pristojno za odločanje Okrajno sodišče v Ljubljani, na območju katerega ima tožena stranka sedež v (48. člen ZPP).
1 Dne 21. 1. 2020 je na Višje sodišče v Ljubljani naslovilo „Spor o pristojnosti“.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 8. 7. 2020Nazaj na vrh ↑