VSL Sklep I Ip 1687/2019

I. Pritožbi tretjih zoper sklep z dne 1. 8. 2019 se ugodi in se sklep glede V. točke izreka spremeni tako, da se zahtevi za odpravo nepravilnosti ugodi in rubež „celotne gostinske opreme v lokalu“ z dne 17. 1. 2017 na naslovu Ulica 3a (v rubežnem in cenilnem poročilu Ulica 8) razveljavi, glede VI. točke izreka pa razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

II. Pritožba dolžnika zoper sklep z dne 5. 8. 2019 se delno, in sicer zoper drugi odstavek I. točke izreka, kolikor se odločitev nanaša na zahtevo za odpravo nepravilnosti glede rubeža z dne 17. 1. 2017 na naslovu Ulica 3a (v rubežnem in cenilnem poročilu Ulica 8) in v II. točki izreka glede odloga v zvezi s tem rubežem, zavrže;

delno se ji ugodi in sklep v drugem odstavku I. točke izreka glede rubeža na naslovu Cesta 71a in delu III. točke izreka, ki se nanaša na stroške postopka o zahtevi za odpravo nepravilnosti, razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek;

sicer pa zavrne in sklep v izpodbijani II. točki izreka glede predloga za odlog v zvezi z rubežem na naslovu Cesta 71a in delu v delu III. točke izreka, kjer je odločeno o stroških predloga za odlog, potrdi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

III. Pritožbi tretjih zoper sklep z dne 10. 10. 2018 se ugodi in se izpodbijani sklep:

v I. in II. točki izreka spremeni tako, da se ugovor tretjih zavrže,

v IV. točki izreka spremeni tako, da se predlog tretjih za odlog izvršbe zavrže,

v III. točki izreka razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

O pritožbi tretjih zoper sklep z dne 1. 8. 2019:

1Z izpodbijanim sklepom I 1080/2012 z dne 1. 8. 2019 je sodišče prve stopnje dopolnilo sklep I 1080/2012 z dne 10. 10. 2018 tako, da se v izreku dodata točki V., v katerih se zahteva tretjih za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe zavrne in VI., v kateri tretji sami nosijo stroške zahteve za odpravo nepravilnosti.

2Sklep s pravočasno pritožbo po pooblaščencu izpodbijajo tretji. Navajajo, da njihova zahteva ni bila vsebinsko obravnavana in da sodišče ni odgovorilo na izpostavljene nepravilnosti. Menijo, da ni ustrezno, da je sodišče izhajalo, kot da gre za kontradiktoren postopek med tretjimi, upnikom in izvršiteljem, saj so v svoji zahtevi podali dovolj navedb in predlagali dovolj dokazov o neustreznem postopanju izvršitelja. Navajajo, da dolžnik v prostorih, kjer je bila zasežena gostinska oprema ni ne lastnik, to so tretji, niti v teh prostorih ne opravlja dejavnosti, dejavnost v lokalu kot njihova najemnica opravlja A. A. s.p. Sedež dolžnika je na drugem naslovu, to je Ulica 8. Nobenega povoda zato ni bilo, da je izvršitelj šel v gostinski lokal na naslovu Ulica 3a in tam opravil rubež. Ker dolžnik ni lastnik nepremičnin, kjer je prišlo do rubeža, ni podlage za domnevo, da bi katerekoli premičnine pripadale njemu. Namesto da sodišče več informacij zahteva od tretjih, bi moralo uporabiti drugačna merila za presojo ravnanja izvršitelja. To je, da lahko opravlja izvršbo na določeni lokaciji le, če ima utemeljeno podlago za sklepanje, da dolžnik s to lokacijo neko povezavo ima. Vztrajajo tudi, da je opredelitev zarubljenih stvari le kot gostinske opreme premalo določna. Ne strinjajo se tudi, da ta nedoločnost ne more biti predmet presoje na podlagi zahteve za odpravo nepravilnosti. Priglašajo stroške pritožbe.

3V odgovoru na pritožbo tretjih upniki predlagajo njeno zavrnitev in priglašajo stroške.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6V postopku izvršbe in zavarovanja je vodilno načelo dispozitivnosti. Postopek se praviloma začne na predlog upnika, ki tudi odreja predmete in sredstva izvršbe, sodišče sme le v določenih primerih predlagani predmet izvzeti, izvršbo nanj omejiti ali predlagani predmet zamenjati z drugim. Dalje pa sodišče vodi izvršbo po uradni dolžnosti in določa, katera izvršilna dejanja bo opravilo (načelo oficialnosti). Oficiozna narava postopka nalaga sodniku, da skrbi za ustrezno opravo izvršbe in na nepravilnosti reagira tudi po uradni dolžnosti.¹ Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi sodišče o zahtevi tretjih za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe moralo odločiti že kar na podlagi same zahteve, brez vzpostavitve kontradiktornosti in pozivanja upnika k izjavi.

7V skladu z določbo prvega odstavka 52. člena ZIZ lahko (tudi) stranka ali udeleženec v postopku z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe.

8Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je lahko le vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba nanjo omejena (prvi odstavek 32. člena ZIZ). Ob navedenem izhodišču pritožniki utemeljeno izpostavljajo, da bi moralo sodišče prve stopnje, ko je odločalo o njihovi zahtevi za odpravo nepravilnosti, najprej ugotoviti, na kakšni podlagi je izvršitelj ob ugotovitvi, da je sedež dolžnika na naslovu Ulica 8, rubež (za stranke nesporno) opravljal na naslovu Ulica 3a. Šele, če bi sodišče ugotovilo, da je izvršitelj utemeljeno pričakoval, da se na naslovu rubeža, ki je drugačen od sedeža dolžnika, nahajajo premičnine dolžnika, bi bil utemeljen očitek sodišča tretjim, da ne trdijo, da bi izvršitelj moral vedeti, da rubeža ne sme opraviti (brez soglasja). Utemeljeno zato pritožba uveljavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepopolno ugotovilo in z neizvedbo s strani tretjih predlaganih dokazov za njihove trditve tretjim odvzelo pravico do izjave.

9Pravkar navedeno sicer narekuje razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. A je bilo pritožbi tretjih treba ugoditi in izpodbijano odločitev kar spremeniti že zato, ker je zapisnik o rubežu sestavljen v nasprotju z zahtevo iz 90. člena ZIZ, po kateri se o rubežu in cenitvi napravi zapisnik, v katerem je treba med drugim posebej navesti posamezne zarubljene stvari z njihovo ocenjeno vrednostjo. V nasprotju z navedeno določbo je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, po katerem so z zapisom v zapisniku "celotna gostinska oprema v lokalu" premičnine dovolj določljive, da omogočajo nadaljevanje premičninske izvršbe. Kot tudi, da zatrjevana nedoločnost zarubljenih premičnin ne more biti predmet zahteve za odpravo napak pri opravi izvršbe. Upoštevajoč namen zahteve za odpravo nepravilnosti, to je preprečitev neposrednega učinka nepravilnega dejanja zaradi nadaljnjega poteka izvršbe, je tudi vsebina zapisnika, ki predstavlja sestavni del rubeža premičnin, bistvena, saj gre za enega izmed obveznih izvršilnih opravil pri opravi izvršbe na premičnine. Zlasti v primeru, kot je konkretni, ko je predmet rubeža oprema brez enoličnega identifikacijskega znaka. Ta je predmet vpisa v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (v nadaljevanju register)². Vpis v register pa se opravi na podlagi sklepa o izvršbi in rubežnega zapisnika (tretji odstavek 81. člena ZIZ). Šele z vpisom v register upnik v takem primeru tudi pridobi zastavno pravico na zarubljenih predmetih (prvi odstavek 87. člena ZIZ). V skladu z določbo 11. člena Uredbe so enolični identifikacijski znak opreme, s katerim se ta vpisuje v register, oznake prostora, v katerem se nahaja oprema, in sicer: parcelna številka nepremičnine in oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja oprema, kot je vpisana v zemljiškem katastru; identifikacijska številka objekta ali dela objekta, tako kot je vpisana v katastru stavb, če pa se objekt v ta kataster ne vpisuje, drug enolični identifikacijski znak, s katerim se ta objekt vpisuje v uradni evidenci takih objektov ter ulica, hišna številka, kraj in pošta, kjer se nahaja objekt.³ Poleg tega Uredba v četrtem odstavku tega člena določa, da se mora pri vpisu opreme poleg podatkov o prostoru, obvezno navesti tudi vrsta opreme, lahko pa se navedejo tudi leto izdelave, ime proizvajalca, namen njene uporabe, število kosov in vrednost opreme. Ker zapisnik o rubežu z dne 17. 1. 2017 na naslovu Ulica 3a (v rubežnem in cenilnem poročilu Ulica 8) vseh zahtevanih podatkov ne vsebuje (tudi ne zahtevanih podatkov o nepremičnini, v kateri se zarubljena oprema nahaja) ne predstavlja ustrezne podlage za vpis rubeža v register in tako ne ustrezne podlage, ki bi omogočala pridobitev zastavne pravice upnikov na zarubljenih predmetih. Gre torej za nepravilnost, ki onemogoča nadaljnjo opravo izvršbe, kot so že v zahtevi in ponovno sedaj v pritožbi izpostavili tretji.

10Zadeva, ki jo je obravnavalo Vrhovno sodišče RS pod II Ips 513/2001 in na katero se v prid stališču, da so zarubljene premičnine, kljub vsemu določljivo označene, sklicuje sodišče prve stopnje, pa s predmetno ni primerljiva. Tam namreč ni bilo presojano vprašanje določljivosti oziroma zadostne identifikacije zarubljenih predmetov, saj rubež sam še ni bil opravljen in tudi zapisnika o zarubljenih stvareh ni bilo. V tisti zadevi je bila dovoljena izvršba z rubežem premičnin na naslovu dolžnice, pri čemer je tretji zatrjeval, da so vse premičnine, ki se nahajajo na tem naslovu last tretjega. Ker je tretji določno uveljavljal lastninsko pravico na vseh premičninah v lokalu, ne pa tudi na morebitnih drugih dolžnikovih premičninah (ki bi se nahajale kje drugje), je Vrhovno sodišče presodilo, da ni utemeljeno zahtevati od tretjega, da še našteva stvari, saj to za odločitev, da izvršba na določenem naslovu ni dopustna, ni bilo bistveno.

11Po pojasnjenem je pritožbeno sodišče pritožbi tretjih ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se njihovi zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe ugodi in opravljeni rubež dne 17. 1. 2017 na naslovu Ulica 3a razveljavi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Odločitev o stroških, ki so jih tretji zahtevali za sestavo zahteve za odpravo nepravilnosti, je pritožbeno sodišče v posledici drugačne odločitve o zahtevi tretjih razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V skladu z določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ mora upnik tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Ker je bila ugotovljena nepravilnost pri delu izvršitelja v zvezi s katero so tretjim nastali stroški, bo treba presoditi, ali je stroške, ki so jim z njeno vložitvijo nastale, upnik tretjim neutemeljeno povzročil. Ni mogoče v naprej izključiti, da na potrebo tretjih za vložitev zahteve upnik v nobenem primeru ni imel nobenega vpliva in da gre vedno izključno za razmerje med tretjim in izvršiteljem. Izvršitelja predlaga upnik (osmi odstavek 40. člena ZIZ). V skladu z določbo tretjega odstavka 82. člena ZIZ o času in kraju rubeža izvršitelj upnika tudi obvesti in se ta rubeža lahko udeleži in vpliva tudi na to, kaj in kje bo izvršitelj rubil. Upnika, ki pri rubežu kljub obvestilu ni bil navzoč, izvršitelj o rubežu obvesti (peti odstavek 82. člena ZIZ), v roku treh dni po opravljenem rubežu (zadnji odstavek 82. člena Pravilnika). Upnik po prejemu zapisnika na nadaljnji tek premičninske izvršbe še vedno lahko vpliva in po potrebi tudi sam prepreči morebitne stroške tretjega z očitno utemeljeno zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe. Ker odločilnih dejstev s tem v zvezi sodišče prve stopnje zaradi drugačne vsebinske odločitve o zahtevi tretjih za odpravo nepravilnosti ni ugotavljalo, je pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev o stroških razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem in četrtem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

O pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 5. 8. 2019:

14Z izpodbijanim sklepom z dne 5. 8. 2019 je sodišče prve stopnje v prvem odstavku I. točke izreka zahtevi dolžnika za odpravo nepravilnosti delno ugodilo in izvršbo ustavilo v delu, ki se nanaša na zidano peč za peko pic na naslovu Cesta 71a, ter njen rubež razveljavilo. V drugem odstavku I. točke izreka je v preostalem delu zahtevo za odpravo nepravilnosti zavrnilo. V II. točki izreka je zavrnilo tudi predlog dolžnika za odlog izvršbe in v III. točki izreka sklenilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka o zahtevi za odpravo nepravilnosti in predloga za odlog izvršbe.

15Sklep s pravočasno pritožbo po pooblaščencu izpodbija dolžnik. Sklep izpodbija v delu, v katerem je sodišče zavrnilo zahtevo za odpravo nepravilnosti in njegov predlog za odlog izvršbe. V zvezi z rubežem na Ulica 3a pojasni, da s tem naslovom nima nobene povezave in da zaradi neizvedbe dokazov dejansko stanje ni bilo pravilno oziroma popolno ugotovljeno. Gre za negativno dejstvo, ki ga dolžnik niti ne more dokazovati. Vztraja tudi pri neustrezni oznaki zarubljenih predmetov kot celotna gostinska oprema v lokalu, saj gre za neopredeljen pojem. Tudi za rubež na naslovu Cesta 71a izpostavlja, da ni pojasnjeno, od kod naj bi izvršitelj sklepal, da na tem naslovu sme opravljati izvršbo. Tudi v zvezi s tem rubežem navaja, da gre za neustrezno specifikacijo zarubljenih predmetov. Vztraja, da na tem naslovu zarubljene stvari niso v lasti dolžnika in ni jasno, kako je izvršitelj prišel do zaključka, da so sporne premičnine lahko predmet izvršbe. Izpodbija tudi odločitev o odlogu. Navaja, da je bil rubež opravljen neustrezno in bo sprožil vrsto postopkov, v kateri bo upnikom nastalo več stroškov, kot so vredne zarubljene stvari. Vse te posledice pa predstavljajo nenadomestljivo škodo, ki bi jo utrpele dobroverne tretje osebe, zato mora sodišče prag opredeljenosti in specifikacije brez škode presojati drugače, kot v primeru škode, ki bi jo na lastnem premoženju zatrjeval dolžnik. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

16Upniki v odgovoru na pritožbo dolžnika predlagajo njeno zavrnitev in priglašajo stroške postopka.

17Glede na pritožbene trditve in pravni interes dolžnika za pritožbo je pritožbeno sodišče sklep preizkusilo v delu, kjer dolžnik s svojim zahtevkom ni uspel, to je v drugem odstavku I. točke izreka ter v II. in delu III. točki izreka, kolikor je v njej odločeno o stroških dolžnika (prvi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

18Glede na s tem sklepom sprejeto odločitev v I. točki izreka, po kateri se rubež „celotne gostinske opreme v lokalu“ z dne 17. 1. 2017 na naslovu Ulica 3a (v rubežnem in cenilnem poročilu Ulica 8) razveljavi, ni več podan pravni interes dolžnika za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje v delu, kjer je to sicer zavrnilo zahtevo dolžnika za odpravo nepravilnosti pri opravi rubeža na tem naslovu, in zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe na tam zarubljene predmete. Cilj, ki ga je dolžnik s tema sredstvoma zasledoval, to pa je ne nadaljevanje izvršbe na premičnine, zarubljene na naslovu Ulica 3a, je bil namreč že dosežen. Tudi z morebitno ugoditvijo njegovi pritožbi dolžnik večje koristi ne bi mogel doseči, zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo glede rubeža na naslovu Ulica 3a kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19V primeru rubeža na Cesta 71a je bil zapisnik o rubežu dovolj določen glede popisa zarubljenih stvari. V njem je izvršitelj popisal predmete rubeža po vrsti (četrti odstavek 11. člena Uredbe) in sicer 1 kom točilni pult s pritiklinami, 1 kom kuhinja, 10 kompletov mize s štirimi stoli in 1 kom zidana peč za peko pic (ta ni več predmet te izvršbe in tudi ne predmet tega pritožbenega postopka – glej prvi odstavek I. točke izreka tega sklepa). V povezavi z naslovom, kjer se navedene popisane premičnine nahajajo, in v rubežnem zapisniku navedenimi identifikacijskimi podatki nepremičnine (prvi in tretji odstavek 11. člena Uredbe), je tudi po presoji pritožbenega sodišča izvršitelj zarubljene predmete v zadostni meri enolično identificiral.

20Utemeljeno pa pritožba opozarja, da sklep nima razlogov o tem, zakaj je izvršitelj rubež opravljal na naslovu Cesta 71a, medtem ko je dolžnik že v zahtevi za odpravo nepravilnosti trdil, da se na tem naslovu njegove premičnine ne nahajajo, za svoje trditve pa predlagal tudi dokaze (glej tudi tč. 8 te obrazložitve). Z njihovo neizvedbo in ne opredelitvijo do trditev dolžnika je sodišče prve stopnje dolžniku odvzelo pravico do izjave v postopku, kar predstavlja kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zaradi česar je bilo treba pritožbi dolžnika v tem delu ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v delu drugega odstavka I. točke izreka, kolikor se ta nanaša na zahtevo za odpravo rubeža na naslovu Cesta 71a, razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). To naj se opredeli do trditev dolžnika in zanje predlaganih dokazov, da dolžnik na navedenem naslovu nobenih stvari nima in s tem zvezi ugotovi, na kakšni podlagi je izvršitelj rubež na naslovu Cesta 71a, ki ni sedež dolžnika, opravljal.

21Odločitev o predlogu dolžnika za odlog izvršbe glede zarubljenih premičnin na naslovu Cesta 71a pa je pravilna. Sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, v zakonsko določenih primerih, med katerimi je tudi primer, da dolžnik v postopku zahteva odpravo nepravilnosti, ki so bile storjene pri opravljanju izvršbe (71. člen oziroma deveta točka prvega odstavka 71. člena ZIZ). V predlogu za odlog se je dolžnik skliceval le na škodo, ki naj bi nastala upnikom in tretjim, ni pa zatrjeval nobene škode, ki naj bi v primeru nadaljevanja z izvršbo na predmete na naslovu Cesta 71a, za katere trdi, da niso njegovi, nastala njemu. Gre za kumulativno zahtevani pogoj, brez katerega zahtevku dolžnika za odlog izvršbe ni mogoče ugoditi. Predlog dolžnika je zato sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.

22Ker dolžnik pogojev za odlog ni izpolnil, je posledično sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov predloga za odlog izvršbe, saj mu upnik stroškov v zvezi z njim ni neutemeljeno povzročil, da bi mu jih bil dolžan povrniti (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

23V posledici delne razveljavitve odločitve sodišča prve stopnje glede zahteve dolžnika za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe pa je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o stroških povezanih s to zahtevo, saj bo o njih mogoče odločiti šele, ko bo znan uspeh dolžnika s tem sredstvom (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Kot je bilo pojasnjeno že v 12. toči te obrazložitve, ni mogoče v naprej izključiti, da na potrebo za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti, ki jo napravi izvršitelj, upnik v nobenem primeru ni imel nobenega vpliva in da gre vedno izključno za razmerje med dolžnikom in izvršiteljem, kot to razlaga sodišče prve stopnje.

24Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem in četrtem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

O pritožbi tretjih zoper sklep z dne 10. 10. 2018:

25Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 10. 2018 je sodišče prve stopnje v I. do III. točki izreka ugovor tretjih z dne 6. 2. 2017 zavrnilo in jih napotilo na pot pravde za ugotovitev, da izvršba na "celotno gostinsko opremo v lokalu" ni dopustna in odločitev o stroških v zvezi z ugovorom tretjih pridržalo do odločitve pravdnega sodišča o zahtevku oziroma do izteka 30-dnevnega roka od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, če tretji pravde ne začnejo. V IV. točki izreka je predlog tretjih za odlog izvršbe z dne 6. 2. 2017 zavrnilo.

26Sklep s pravočasno pritožbo po pooblaščencu izpodbijajo tretji. Izpostavljajo, da bi moralo sodišče namesto, da je najprej odločilo o njihovem ugovoru in predlogu za odlog, najprej odločiti o njihovi zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe. Z ugoditvijo le tej bi odpadla podlaga za vložitev ugovora tretjih in bi bila tudi napotitev na pravdo nepotrebna. Enako pa velja za odlog izvršbe. Vztrajajo, da je nedopustno, da se v izvršilnem postopku prodajo stvari tretjega, čeprav nobena navezna okoliščina ne kaže, da bi stvari lahko bile dolžnikove. Tretji so v svoji vlogi tudi navedli, da je gostinska oprema pritiklina nepremičnine, kar je navedba, do katere se sodišče ni opredelilo, s temi trditvami pa so tretji na ustrezen način izkazali lastništvo te opreme in je že s tem podana podlaga za odlog izvršbe. Menijo pa tudi, da so z verjetnostjo izkazali nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Priglašajo stroške pritožbenega postopka.

27Upniki v odgovoru na pritožbo tretjih predlagajo njeno zavrnitev in priglašajo stroške.

28Pritožba je utemeljena.

29Utemeljeno pritožniki opozarjajo, da bi sodišče najprej moralo odločiti o njihovi zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe. Z odpravo uveljavljenih nepravilnosti in posledično odpravo rubeža na predmetih, za katere tretji z ugovorom zahtevajo, naj sodišče izvršbo nanje izreče za nedopustno, namreč podlaga za vložitev ugovora odpade. Ni namreč več podan bistveni element ugovora tretjega, to je izvršba na predmet, za katerega ta trdi, da ima na njem pravico, ki to (neobstoječo) izvršbo preprečuje (prvi odstavek 64. člena ZIZ). S tem, ko je bilo zahtevi tretjih za odpravo nepravilnosti ugodeno tako, da je bil sporni rubež njihove gostinske opreme z dne 17. 1. 2017 na naslovu Ulica 3a razveljavljen, pogoj za vložitev ugovora tretjega ni več podan. To pa narekuje ugoditev pritožbi tretjih in spremembo izpodbijane odločitve o ugovoru tako, da se ta, ker ni dovoljen, zavrže (tretji odstavek 64. in četrti odstavek 58. člena ZIZ; ter 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

30Smiselno enako velja za vloženi predlog za odlog izvršbe glede predmetov, ki niso (več) predmet izvršbe. Izvršbe, ki ni v teku, ni mogoče odložiti. Za odlog v takem primeru tretji tudi ne izkazujejo (več) nobenega pravnega interesa. Tudi v tem delu je zato pritožbeno sodišče pritožbi tretjih ugodilo in izpodbijano odločitev o njihovem predlogu za odlog spremenilo tako, da se ta zavrže (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

31Posledično pa ni več razloga, da se odloži odločanje o stroških, katerih povrnitev so za vloženi ugovor in predlog za odlog zahtevali tretji. Zato je pritožbeno sodišče njihovi pritožbi zoper odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v III. točki izreka, ugodilo, izpodbijano odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

32Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem in četrtem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

¹ Glej Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 53 in 54.
² 1. in 8. člen Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (Uredba) v zvezi z osmim odstavkom 81. člena ZIZ.
³ Če zaradi nepopolnosti zemljiškega katastra, katastra stavb oziroma druge evidence objektov vseh podatkov o prostoru, kjer se nahaja oprema, ni mogoče pridobiti, morajo biti v zahtevi za njen vpis navedeni vsaj podatki iz 1. točke prvega odstavka tega člena, sicer se vpis ne sme opraviti (tretji odstavek 11. člena Uredbe).