VSL Sklep II Ip 1921/2019

I. Pritožba dolžnice zoper II. točko izreka sklepa z dne 15. 10. 2018 se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

II. Pritožba B. B. zoper sklep z dne 19. 7. 2019 se zavrne in se sklep potrdi.

III. Dolžnica in B. B. krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

K pritožbi zoper sklep z dne 15. 10. 2018

1Z izpodbijanim sklepom z dne 15. 10. 2018 (redna številka 33 spisa) je sodišče prve stopnje delnemu ugovoru dolžnice z dne 11. 5. 2018 ugodilo in sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba na prejemke dolžnice, na sredstva na transakcijskih računih dolžnice in na nematerializirane vrednostne papirje dolžnice razveljavilo ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo ter opravljen rubež sredstev na računih dolžnice razveljavilo (I. točka izreka), ugovor A. A. kot tretje z dne 24. 5. 2018 zavrglo (II. točka izreka) in upniku naložilo, da mora dolžnici povrniti 726,97 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje (III. točka izreka).

2Dolžnica A. A. je vložila pravočasno pritožbo zoper II. točko izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da se v skladu z drugim odstavkom 64. člena ZIZ ugovor tretjega lahko vloži do konca izvršilnega postopka. Pritožnica tako ni zamudila roka za ugovor, saj izvršilni postopek še teče. Pritožnica nima položaja dolžnika v predmetnem postopku, saj je bila na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa opr. št. SV1 in nadaljnjih dopolnitev (SV2, SV3, SV4, SV5) določena kot zastaviteljica in ne posojilojemalka. To pomeni, da upniku za poplačilo dolga posojilojemalca ne odgovarja z vsem svojim premoženjem, temveč le z zastavljenim. Nepremičnina ID znak 123 nikoli ni bila zastavljena s strani zastaviteljice. Ker zastaviteljica tudi ni dolžnica v razmerju do upnika, odgovarja za obveznosti posojilojemalca le z zastavljenim in ne celotnim premoženjem. V okviru zastavljenega premoženja vstopi zastaviteljica v položaj dolžnika in odgovarja za dolgove dolžnika z zastavljenim premoženjem. Na podlagi predloga upnika z izvršbo na nepremičnino ID znak 123 pa je torej upnik želel poseči na premoženje zastaviteljice, ki je njeno osebno premoženje in ki kot tako ni bilo zastavljeno. V tem primeru pa je zastaviteljica v izvršbi na nepremičnino ID znak 123 do upnika v položaju tretjega. Ker ima pritožnica na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, je pravilno vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, s katerim je zahtevala, naj sodišče izvršbo na nepremičnino ID znak 123 izreče za nedopustno. Podana je tudi bistvena kršitev določb postopka, ker sodišče ni zaslišalo tretjega - A. A., kot je bilo predlagano v ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 24. 5. 2018. Dolžnica višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru tretje z dne 24. 5. 2018 ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, kolikor je bil ugovor pritožnice kot tretje zavržen, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Sodišče je pritožbo vročilo upniku v odgovor. Upnik v zakonskem roku na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

6V obravnavani zadevi je bila na predlog upnika s sklepom o izvršbi z dne 26. 4. 2018 zoper dolžnico A. A. dovoljena izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, št. SV 1, na dolžničine prejemke, na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na nematerializirane vrednostne papirje in na njene solastne nepremičnine. Dolžnica je zoper sklep o izvršbi vložila ugovor z dne 11. 5. 2018, ki mu je sodišče prve stopnje v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ugodilo in sklep o izvršbi v delu glede dovoljene izvršbe na dolžničine prejemke, na denarna sredstva in na nematerializirane vrednostne papirje razveljavilo, predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo ter razveljavilo opravljeno izvršilno dejanje.

7Dne 24. 5. 2018 je A. A. vložila vlogo, poimenovano „ugovor tretjega“ in v njej navedla, da nepremičnine ID znak 123 nikoli ni zastavila in da tudi ni dolžnica v razmerju do upnika, zato izvršba na to nepremičnino ni dopustna. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani II. točki izreka sklepa ugovor A. A. kot tretje z dne 24. 5. 2018 zavrglo. Pojasnilo je, da A. A. nima položaja tretje v tem izvršilnem postopku, temveč je dolžnica. Dalje je sodišče ugotovilo, da na nepremičnini ID znak 123 res ni bila ustanovljena zastavna pravica upnika, vendar da bi to dolžnica morala uveljavljati že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi.

8Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. A. A. ima položaj dolžnice v predmetnem izvršilnem postopku na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 26. 4. 2018. S sklepom o izvršbi je bila namreč dovoljena izvršba na dolžničine solastne nepremičnine, tudi na nepremičnino ID znak parcela 123, last A. A. do ½. Dolžnica je zoper sklep o izvršbi vložila pravočasen ugovor z dne 11. 5. 2018, vendar se v njem na dejstvo, da v zavarovanje upnikove terjatve ni zastavila tudi nepremičnine ID znak parcela 123, ni sklicevala. Skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZIZ mora dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti v roku osmih dni od vročitve sklepa o izvršbi, če zakon ne določa drugače. Po izteku prekluzivnega ugovornega roka lahko dolžnik vloži tudi ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ), vendar pa lahko v njem uveljavlja le dejstva v zvezi s samo terjatvijo, pod pogojem, da se nanje brez svoje krivde ni mogel sklicevati že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi. V konkretnem primeru A. A., ki je, kot rečeno, v predmetnem izvršilnem postopku dolžnica in ne tretja, v ugovoru z dne 24. 5. 2018 ni zatrjevala, da že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 11. 5. 2018 brez svoje krivde ne bi mogla uveljavljati, da v zavarovanje upnikove terjatve ni zastavila tudi solastne nepremičnine ID znak parcela 123. Poleg tega pa niti ne gre za dejstvo v zvezi s samo terjatvijo, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati v ugovoru po izteku roka.

9Odločitev o zavrženju ugovora z dne 24. 5. 2018 v II. točki izreka izpodbijanega sklepa je tako pravilna. Ker A. A. ni tretja, temveč dolžnica, ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na določbo drugega odstavka 64. člena ZIZ, po kateri je mogoče ugovor tretjega vložiti do konca izvršilnega postopka. A. A. bi kot dolžnica na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi morala nedopustnost izvršbe na solastno nepremičnino ID znak parcela 123 uveljavljati v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je dolžnikovo pravno sredstvo v izvršbi (prim. 53. člen ZIZ). Ker je sklicevanje na to dejstvo v ugovoru z dne 24. 5. 2018 prepozno, tudi ni podana očitana bistvena postopkovna kršitev, ker sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem dolžnice.

10Pritožba zoper II. točko izreka sklepa z dne 15. 10. 2018 tako ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo nobenih uradno upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

K pritožbi zoper sklep z dne 19. 7. 2019

12Z izpodbijanim sklepom z dne 19. 7. 2019 (redna številka 61 spisa) je sodišče prve stopnje predlog B. B. za dopustitev stranske intervencije zavrnilo.

13B. B. je vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da je sodišče pri sprejemu svoje odločitve očitno prezrlo, da gre v predmetni zadevi za izvršbo na zaščiteno kmetijo, tako da na dražbi ne bo mogoče prodajati samo idealnega deleža dolžnice, ampak bo predmet prodaje zaradi nedeljivosti zaščitene kmetje posestvo v celoti. V primeru, da bi sodišče prodalo samo idealni del, ki pripada dolžnici in na katerem je dovoljena izvršba, bi bila s tem kršena ureditev, ki ureja promet z zaščitenimi kmetijskimi zemljišči. Glede na to, da so dediči v skladu z Zakonom o dedovanju zapuščino, s tem pa tudi idealni delež na zaščiteni kmetiji smiselno prevzeli s trenutkom smrti, imajo dediči po pokojnem C. C. vsekakor interes, da sodelujejo v postopku, ki bo smiselno odločil tudi o usodi pokojnikovega idealnega deleža. Glede na navedeno ima predlagatelj vsekakor izkazan in legitimen interes za sodelovanje v predmetnem izvršilnem postopku. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in dopusti stransko intervencijo. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

14Sodišče je pritožbo vročilo upniku in dolžnici v odgovor. Upnik in dolžnica v zakonskem roku na pritožbo nista odgovorila.

15Pritožba ni utemeljena.

16Sodišče prve stopnje je predlog B. B. za dopustitev stranske intervencije zavrnilo, ker je štelo, da B. B. nima pravnega interesa za interevencijo v tem izvršilnem postopku. Ugotovilo je, da želi predlagatelj v predmetni izvršilni postopek vstopiti predvsem v prepričanju, da je bila izvršba dovoljena tudi na del nepremičnin v lasti pokojnega C. C., po katerem je sam zakoniti dedič. Sodišče je pojasnilo, da je bila v obravnavani zadevi izvršba dovoljena zgolj na delež do ½ nepremičnin, ki so v zemljiški knjigi vpisane na dolžnico A. A. Ker torej izvršba na drugo ½ nepremičnin, ki so predmet dedovanja po pokojnem C. C., ni bila dovoljena, je sodišče prve stopnje presodilo, da B. B. nima pravnega interesa za stransko intervencijo.

17V izvršilnem postopku se določbe Zakona o pravdnem postopku uporabljajo le smiselno (prim. 15. člen ZIZ) in sodna praksa je že zavzela stališče, da priglasitev stranske intervencije, ki jo predvideva 199. člen ZPP, v izvršilnem postopku ni možna (prim. VSL sklepa I Ip 2832/2010 z dne 22. 11. 2010 in II Ip 5865/2013 z dne 8. 1. 2014). Že iz tega razloga je izpodbijana odločitev pravilna. Pritožba se sicer ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da B. B. nima pravnega interesa za stransko intervencijo. Po njegovih navedbah je namreč prvostopenjsko sodišče očitno prezrlo, da gre v predmetni zadevi za izvršbo na zaščiteno kmetijo in tako na dražbi ne bo mogoče prodajati samo idealnega deleža dolžnice, ampak bo predmet prodaje zaradi nedeljivosti zaščitene kmetije posestvo v celoti. Po mnenju pritožbe imajo tako dediči po pokojnem C. C. vsekakor interes, da sodelujejo v postopku, ki bo smiselno odločil tudi o usodi pokojnikovega idealnega deleža.

18V zvezi z zgoraj povzetimi pritožbenimi navedbami višje sodišče pojasnjuje, da bi B. B., v kolikor bi se z izvršbo poseglo na njegovo premoženje, čeprav ni dolžnik v predmetnem izvršilnem postopku, svojo pravico na predmetu izvršbe lahko uveljavljal z ugovorom tretjega (64. člen ZIZ). Če bi torej B. B. (na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju po pokojnem C. C.) postal solastnik druge ½ konkretnih nepremičnin in bi bila nato v predmetnem izvršilnem postopku dovoljena izvršba tudi na njegov solastni delež, bi lahko uveljavljal nedopustnost izvršbe z ugovorom tretjega (prim. 64. člen ZIZ). Vendar pa v konkretnem primeru (zaenkrat) ne gre za tak položaj.

19Glede na navedeno pritožba B. B. zoper sklep z dne 19. 7. 2019 ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo nobenih uradno upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

20B. B. s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).