VSK Sklep CDn 256/2019

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor T. P. proti delu sklepa Dn 54520/2019, s katerim je bil zavrnjen vpis etažne lastnine na stavbi št. 838, ki stoji na parcelah št. 1547 in 1548 k.o. xx in zavrnjen vpis spremembe osnovnega pravnega položaja zemljiških parcel 1546/5, 1547 in 1548 v splošni skupni del stavb v etažni lastnini (ter v posledici take odločitve tudi zavrnjen prenos bremen na posamezne dele v stavbi št. 838 te k.o.).

2Proti odločitvi se pritožuje T. P.. Najprej opozarja, da je v zadevi problem med drugim v položaju parcel št. 1548 in 1547. Za ti dve parceli je v sklepu sodišča, izdanem po ZVEtL-1 in ki je podlaga obravnavanemu vpisu, ugotovljeno, da imata status splošnega skupnega dela, čeprav glede na vsebino elaborata, narejenega v nepravdnem postopku po ZVEtL-1, parceli nimata statusa samostojnih parcel, temveč se raztezata pod stavbo št. 838. Pritožba se v nadaljevanju osredotoča zgolj na del stavbe, ki nosi oznako xx-838-7. Ta del ima po trditvah pritožbe glede na svojo vlogo vse specifike posebnega dela stavbe, saj gre v naravi za del stavbe 838. Ta posebni del služi hkrati stavbam št. 808, 809 in 838 ter tudi stavbi s predvideno št. 840, ki stoji na parceli 1549 z naslovom D., N., katere lastnica je pritožnica, le da na njeni stavbi ni vzpostavljena etažna lastnina. Ta posebni skupni del predstavlja dostopno pot in dovoz v obliki polzaprtega zunanjega podhoda brez lastne parcelne številke. Pritožnica se sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 341/2014 in 23. točko SZ-1 o posebnem pravnem statusu takega skupnega dela, ki služi več stavbam ali več drugim nepremičninam in opozarja na odločitev sklepa N 20/2006, izdanega po določbah ZVEtL-1, s katerim je bila določena solastnina na skupnih delih tako v korist stavb kot v korist pritožnice. Pojasnjuje še, da ji je sodišče predlagalo, naj na svoji stavbi vzpostavi etažno lastnino ali naj se vzpostavi služnost v korist njene parcele št. 1549, a je zato, ker je že solastnica parcele št. 1547 v višini 1 %, predlog za ustanovitev služnosti zavrnila, glede predloga za vzpostavite etažne lastnine pa meni, da je taka zahteva, glede na to, da je edina lastnica stavbe, nedopustna. Predlaga, naj sodišče ugotovi poseben pravni status pri delu nepremičnine z oznako xx-838-7 tako, da ga označi kot poseben skupen del stavbe in spremeni njegov osnovni pravni položaj iz splošnega skupnega dela v posebni skupni del, ki služi stanovanjskim stavbam 808, 809 in 838 in (njeni) stavbi, ki stoji na parceli št. 1549.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnica sicer pravilno opozarja, da iz sklepa opr. št. N 20/2006, ki je podlaga obravnavanemu vpisu, izhaja, da na parcelah 1547 in 1548 k.o. xx stoji stavba s št. 838 (točka III izreka sklepa), hkrati pa je bilo odločeno, da ti dve parceli skupaj s parcelo 1546/5 predstavljajo sočasno tudi splošni skupni del stavb št. 808, 809 in 840 (točka IV izreka sklepa skupaj s popravnim sklepom z dne 12.2.2019), vendar ta nedoslednost ni bila tista, zaradi katere zemljiškoknjižno sodišče vpisa (deloma) ni dovolilo.

5Iz pritožbe je mogoče razumeti, da se pritožnica zavzema predvsem za to, da bi del stavbe št. 838, ki nosi oznako št. xx-838-7, predstavljal skupni del vseh štirih stavb, ki uokvirjajo notranje dvorišče, to je stavb št. 808, 809, 838 in njene 840, ki stoji na parceli 1549 in na kateri etažna lastnina ni vzpostavljena. V točki IV. izreka sklepa z dne 12.9.2018 v zvezi s popravnim sklepom z dne 12.2.2019 je nepravdno sodišče res odločilo, da parcele št. 1546/5, 1547 in 1548 ter del z oznako xx-838-7 predstavljajo splošni skupni del stavb 808, 809, 838 in lastnice parcele št. 1549 (na kateri stoji stavba št. 840, last pritožnice T. P.) in v nadaljevanju določilo solastninske deleže tako v korist vsake od stavb kot v tudi delež v korist lastnice parcele 1549 T. P.. Vendar pa zemljiškoknjižni sodniški pomočnik tega dela sklepa ni izvedel v zemljiški knjigi z obrazložitvijo, da na stavbi št. 838, katere del je tudi tisti z oznako xx-838-7, vpis etažne lastnine ni mogoč, ker naj bi ta del predstavljal splošni skupni del treh stavb in fizične osebe, česar pa določila sedaj veljavnega Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ne omogočajo. Ker enega od delov stavbe ni mogoče vpisati, ni bil mogoč niti vpis ostalih etaž oziroma stavbe št. 838 kot celote.

6V izpodbijani odločbi z dne 23.8.2019, s katero je bil ugovor T. P. proti taki odločitvi zavrnjen, je prvostopenjsko sodišče ponovno obrazložilo, da glede na to, da na pritožničini stavbi (št. 840) etažna lastnina ni vzpostavljena, ta ne more imeti splošnih skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami. To velja tako glede splošnega skupnega dela xx-838-7 kot glede parcel št. 1546/5, 1547 in 1548. Po 3. točki drugega odstavka 3. člena ZZK-1 je namreč splošni skupni del stavbe lahko le taka zemljiška parcela ali posamezni del stavbe, ki je vključen (povezan) z etažno lastnino, po določbah SPZ pa etažna lastnina predstavlja lastnino posameznega dela zgradbe in solastnino skupnih delov. Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu in se ji ni mogoče odpovedati. Gre za poseben pravni status oziroma pravno povezanost etažne lastnine s splošnim skupnim delom. Odločitve nepravdnega sodišča v točki IV sklepa N 20/2006, ki je najprej tri parcele in etažni del opredelilo kot splošne skupne dele, zatem pa jih dodelilo v (so)last stavb in fizične osebe, ni mogoče zemljiškoknjižno izvesti. Pritožničin solastninski delež bi z izvedbo take odločitve avtomatično izgubil pravno naravo skupnega dela in lahko postal predmet samostojnega razpolaganja, kar pa se ne ujema s pravno naravo tistih deležev, ki pripadajo etažiranim objektom in ki naj bi ohranili pravno lastnost skupnega dela. Ne more namreč biti idealni delež neke nepremičnine po svoji pravni naravi splošni skupni del, drugi idealni delež pa ne¹. Sklep VS RS II Ips 341/2014 res dopušča možnost ustanovitve solastnine na določeni nepremičnini, ki po dejanski uporabi predstavlja za več stavb v etažni lastnini in za lastnike (drugih) nepremičnin, na katerih stojijo neetažirane stavbe, njihov splošni skupni del, vendar iz te odločbe (upoštevajoč njene ostale argumente) ni mogoče razumeti, da naj bi tak splošni del še vedno ohranil v idealnem deležu tudi pravno svojstvo splošnega dela v smislu določb SPZ in ZZK-1.

7Neutemeljeno je tudi pritožničino zavzemanje, da naj bi posamezni del stavbe št. xx-838-7 pridobil položaj posebnega in ne splošnega skupnega dela stavbe. Predlog izhaja iz nerazumevanja tega pojma. Razlika med splošnim skupnim delom stavbe in posebnim skupnim delom stavbe je le v tem, da posebni skupni del stavbe v etažni lastnini ne služi v korist vseh, temveč le v korist nekaterih posameznih delov stavbe (3. in 4. točka drugega odstavka 3. člena ZZK-1). Za tak primer pa v tej zadevi ne gre.

8Glede na povedano je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

-----------------------------------------------------------

¹ 13. a. člen ZZK-1 pozna tri osnovne pravne položaje nepremičnine: vknjižena lastninska pravica, ali splošni oziroma posebni skupni del stavbe v etažni lastnini, ali stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice