40.a člen ZZK-1

Z lastninsko pravico na nepremičnini lahko pravno učinkovito razpolaga samo njen imetnik. S samostojno lastninsko pravico lahko pravno učinkovito razpolaga oseba, v korist katere je vknjižena lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet razpolaganja. Z vključeno lastninsko pravico pa lahko pravno učinkovito razpolagajo samo skupaj vse osebe, ki so vknjižene kot lastnice nepremičnin – imetnice vključene lastninske pravice. Pravni posel o preoblikovanju lastninske pravice mora vsebovati izjavo o preoblikovanju lastninske pravice (način razpolaganja) in dovolilo za vknjižbo novih imetnikov osnovnega položaja.

Po 15.a členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se namreč oblikovanje etažne lastnine vpiše tako, da se vpiše stavba in VSI njeni posamezni deli, pri vsakem posameznem delu pa lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika IN delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini.

Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu in se ji ni mogoče odpovedati. Gre za poseben pravni status oziroma pravno povezanost etažne lastnine s splošnim skupnim delom. Odločitve nepravdnega sodišča, ki je najprej tri parcele in etažni del opredelilo kot splošne skupne dele, zatem pa jih dodelilo v (so)last stavb in fizične osebe, ni mogoče zemljiškoknjižno izvesti. Pritožničin solastninski delež bi z izvedbo take odločitve avtomatično izguibil pravno naravo skupnega dela in lahko postal predmet samostojnega razpolaganja, kar pa se ne ujema s pravno naravo tistih deležev, ki pripadajo stavbam. Ne more namreč biti idealni delež neke nepremičnine po svoji pravni naravi splošni skupni del, drugi idealni delež pa ne.

Zemljiškoknjižno sodišče je ravnalo prav, ko je dovolilo vknjižbo na podlagi pravnomočne sodbe o oblikovanju etažne lastnine.

Z vpisom stavb in njihovih delov v zemljiško knjigo so posamezni deli zgradb – glede katerih predlagatelji predlagajo vodenje postopka za dokončanje etažne lastnine po ZVEtL – postali nepremičnine in torej samostojni predmet stvarnih pravic. Pogoji za vodenje postopka za dokončanje etažne lastnine po ZVEtL v takem primeru niso podani.

Glede na to, da v zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka, zaradi katerega sodišče o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, so za odločitev v tem postopku pravno nepomembne pritožbene trditve o tem, da novi lastnik vstopi v pravice in obveznosti dosedanjega lastnika nepremičnine.

Splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je glede na navedene določbe ZZK-1, SPZ in SZ-1 pojem, ki je neločljivo povezan z etažno lastnino, torej kot tak ni namenjen za enostanovanjske stavbe in garaže, ki niso v etažni lastnini. To pomeni, da sporna nepremičnina ne more biti splošni skupni del stavb, ki niso v etažni lastnini (v konkretnem primeru enostanovanjske stavbe, garažni objekt in garaže). Zato je stališče pritožbenega sodišča, da predlog za vknjižbo, kot ga je postavila predlagateljica, glede na zemljiškoknjižna in stvarnopravna pravila ni mogoč, pravilno.

Posamezen del stavbe v etažni lastnini, sam, brez solastniškega deleža na skupnih delih in napravah ne more biti predmet lastninske pravice. Vpis novega etažnega dela pri že obstoječi stavbi torej vpliva na že vpisano etažno lastnino, zato ni mogoč vpis brez ustreznega sporazuma etažnih lastnikov.