VSRS Sodba X Ips 32/2019

I. Revizija se zavrne.

II. Revidentka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Dosedanji tek postopka

1Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju toženka) je z odločbo št. 40111-173/2017-4 z dne 11. 1. 2018 gospodarski družbi S., d. d., (v nadaljevanju tožnica oziroma revidentka), izdala dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja za sklepanje izključno tistih zavarovanj, ki so v neposredni zvezi z dejavnostmi posredništvo v prometu z nepremičninami, trgovanje z lastnimi nepremičninami in oddajanje ali obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin, ki jih gospodarska družba opravlja in to le za svoje lastne stranke (1. točka izreka). V preostalem delu, ki se nanaša na sklepanje zavarovanj pri dejavnosti upravljanja stanovanjskih nepremičnin, bodisi za plačilo ali po pogodbi, je zahtevek zavrnilo (2. točka izreka).

2Upravno sodišče je tožbo zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

3Na predlog tožnice je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom X DoR 326/2018 z dne 29. 5. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanja:

Ali je sklepanje zavarovanj za nepremičnine (za večstanovanjske stavbe) v neposredni zvezi z dejavnostjo upravljanja teh nepremičnin?

4Tožnica je v zakonskem roku vložila revizijo, v kateri je uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1) glede dopuščenega revizijskega vprašanja. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da njeni reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

5Toženka je v odgovoru na revizijo predlagala njeno zavrnitev.

Glede uporabe ZPP-E in obsega revizijskega preizkusa

6V upravnem sporu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1). Ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po začetku uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, Uradni list RS, št. 10/17), se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki veljajo od uveljavitve novele ZPP-E.

7Upoštevaje 371. člen ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

Presoja revizije

8Revizija ni utemeljena.

9Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1) v prvem odstavku 558. člena določa, da lahko dejavnost zavarovalnega zastopanja ali posredovanja opravlja samo zavarovalno zastopniška ali posredniška družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali posredovanja. V skladu z drugim odstavkom istega člena nihče drug, razen oseb iz prejšnjega odstavka ne sme opravljati dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali posredovanja. V četrtem odstavku 558. člena ZZavar-1 pa je določeno, da lahko ne glede na prvi odstavek tega člena dejavnost zavarovalnega zastopanja opravljajo tudi druge osebe, če sklepajo zavarovanja, ki so v neposredni zvezi z glavno dejavnostjo, ki jo opravljajo (na primer špediterji in osebe, ki opravljajo tehnične preglede vozil), in so pridobile dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja.

10Toženka in Upravno sodišče sta zahtevo revidentke zavrnili zato, ker sklepanje zavarovanj po njunem pravnem stališču ni v neposredni zvezi z dejavnostjo upravljanja večstanovanjskih nepremičnin, kar kot glavno dejavnost opravlja revidentka.

11Četrti odstavek 558. člena ZZavar-1 krog oseb, ki smejo opravljati dejavnost zavarovalnega zastopanja, z zavarovalno posredniških družb širi še na osebe, ki sklepajo zavarovanja, ki so v neposredni zvezi z njihovo glavno dejavnostjo. Pri gospodarski družbi je v smislu četrtega odstavka 558. člena ZZavar-1 pomembno, katero dejavnost ta oseba dejansko opravlja kot svojo glavno dejavnost in ne to, katere vse dejavnosti ima vpisane v register v smislu 6. člena ZGD-1 in Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti. Revidentkino sklicevanje na 6. člen ZGD-1 je tako neutemeljeno.

12Predpostavka za izdajo dovoljenja za zavarovalno zastopanje po četrtem odstavku 558. člena ZZavar-1 je neposredna zveza med glavno dejavnostjo tistega, ki po tem določilu poda zahtevek za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja, in opravljanjem dejavnosti zavarovalnega zastopanja, če mu bo tako dovoljenje izdano. Zakonski pogoj neposredne zveze med glavno dejavnostjo in (dopolnilno) dejavnostjo zavarovalnega zastopanja je zato treba razumeti tako, da dejavnost zavarovalnega zastopanja neposredno dopolnjuje izvajanje glavne dejavnosti, ki jo opravlja tak subjekt.

13Glavna dejavnost revidentke je upravljanje večstanovanjskih nepremičnin. Upravljanje večstanovanjskih nepremičnin je urejeno v Stanovanjskem zakonu (SZ-1; prvi odstavek prvega člena SZ-1). Po prvem odstavku 9. člena SZ-1 je upravljanje večstanovanjske stavbe sprejemanje in izvrševanje odločitev ter nastopanje v pravnem prometu in v postopkih pred pristojnimi organi z namenom obratovanja, vzdrževanja in ohranjanja bistvenih lastnosti večstanovanjske stavbe. V skladu z drugim odstavkom 48. člena SZ-1 je upravnik večstanovanjske stavbe pooblaščenec etažnih lastnikov, ki zastopa etažne lastnike v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe in ki skrbi, da se izvršujejo pravice in obveznosti iz sklenjenih poslov. Upravnik mora pri svojem delovanju upoštevati interese etažnih lastnikov (peti odstavek 118. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ).

14Glede na zakonske obveznosti upravnika so v neposredni zvezi z njegovo dejavnostjo le tiste dejavnosti, ki predstavljajo zasledovanje koristi in interesov etažnih lastnikov. O zasledovanju teh interesov upravnika pri sklepanju zavarovalnih pogodb za večstanovanjske stavbe pa ob njegovem hkratnem opravljanju dejavnosti zavarovalnega zastopanja seveda ni mogoče govoriti. Zavarovalno zastopanje je namreč dejavnost zastopanja zavarovalnic pri sklepanju zavarovalnih pogodb (prim. prvi odstavek 543. člena in prvi odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 544. člena ZZavar-1). Izvajanje zavarovalnega zastopanja tako služi zasledovanju interesov zavarovalnic in ne etažnih lastnikov. Zakonski pogoj neposredne zveze med glavno dejavnostjo upravljanja večstanovanjskih zgradb in nameravano (dopolnilno) dejavnostjo zavarovalnega zastopanja v smislu četrtega odstavka 558. člena ZZavar-1 tako ni izpolnjen.

15Pogodba o opravljanju upravniških storitev je vrsta pogodbe o naročilu (62. člen SZ-1), za katero velja dolžnost v vsem paziti na naročiteljeve interese (prim. prvi odstavek 768. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Enaka dolžnost pa bi veljala za izvrševanje pogodbe o trgovskem zastopanju oziroma pogodbe o zavarovalnem zastopanju kot podvrste mandatne pogodbe (prim. prvi odstavek 814. člena OZ). Takšna kolizija zastopnikovega delovanja pa ne bi bila dopustna; njegovo delovanje je namreč omejeno s tem, da ne sme sočasno nastopati za drugega naročitelja v vlogi, ki bi nasprotovala naročiteljevemu interesu.¹ Upravniku tudi ta določila prepovedujejo, da bi kot zavarovalni zastopnik zastopal interese zavarovalnice zoper etažne lastnike, katerih interese naj bi kot upravnik večstanovanjske zgradbe varoval.

16Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje se glasi: Sklepanje zavarovanj za nepremičnine (za večstanovanjske stavbe) ni v neposredni zvezi z dejavnostjo upravljanja teh nepremičnin.

Odločitev o reviziji in stroških revizijskega postopka

17Revizijsko sodišče je odgovorilo na vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena. Ker je ugotovilo, da niso podani z revizijo uveljavljani revizijski razlogi, jo je na podlagi 92. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

18Izrek o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške revizijskega postopka (II. točka izreka).

19Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ B. Zabel v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, četrta knjiga, str. 419.