VSRS Sodba III Ips 40/2019

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna v petnajstih dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti 2.799,90 EUR stroškov revizijskega postopka.

Dosedanji tek postopka

1Tožeča stranka je s tožbo od tožene stranke uveljavljala povrnitev treh vrst škode iz naslova pogodbene odškodninske odgovornosti v zvezi s sklenjeno Pogodbo za gradnjo krožišča v A. s komunalno infrastrukturo (v nadaljevanju Pogodba). Uveljavljala je (1) škodo v višini 68.096,00 EUR iz naslova stroškov zastoja pri izvajanju del, (2) izgubljeni dobiček v višini 8.944,74 EUR iz naslova neizvedbe razširitve vozišča in (3) izgubljeni dobiček v višini 182.864,53 EUR iz naslova pričakovanih del po Drugem razpisu. Uveljavljala je tudi vrnitev 53.684,45 EUR, za kolikor naj bi bila tožena stranka obogatena zaradi neutemeljenega znižanja cen za izvedena dela po Pogodbi.

2Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

3Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4Tožeča stranka je zakonskem roku vložila revizijo, v kateri se je sklicevala na revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj reviziji ugodi in razveljavi sodbi sodišč prve in druge stopnje ter sámo odloči tako, da tožbi ugodi. Podrejeno je predlagala razveljavitev obeh sodb in vrnitev v novo sojenje sodišču prve oziroma druge stopnje. Uveljavljala je povrnitev stroškov revizijskega postopka.

5Tožena stranka je v odgovoru na revizijo Vrhovnemu sodišču predlagala zavrženje revizije, podrejeno temu pa zavrnitev revizije. Uveljavljala je povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Glede uporabe določb ZPP

6Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, Uradni list RS 10/17), zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila ZPP, veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E.

Glede predloga za zavrženje revizije

7V skladu s 490. členom ZPP je revizija v gospodarskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR. Vsi deli tožbenega zahtevka tožeče stranke so povezani z učinkom Pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, zato je v skladu s petim odstavkom 367. člena ZPP kot vrednost izpodbijanega dela sodbe treba šteti seštevek vseh štirih zahtevkov tožeče stranke. Ker skupni znesek zahtevkov presega 200.000,00 EUR, je neutemeljen predlog tožene stranke v odgovoru na revizijo za njeno zavrženje.

8Tožena stranka predlaga zavrženje tudi zaradi tega, ker naj bi se revizijski razlogi nanašali zgolj na izgubljeni dobiček zaradi neizvedenih del, ki ne presega praga dovoljenosti revizije. Obseg izpodbijanja pravnomočne sodbe z revizijo je v dispoziciji revidenta. Tožeča stranka je v reviziji izrecno navedla, da revizijo vlaga zoper obe navedeni sodbi v celoti. Vprašanje obsega in releavntnosti uveljavljanih revizijskih razlogov pa se nanaša na vsebinski preizkus revizije, zato je revizija dovoljena in je predlog tožene stranke za zavrženje revizije tudi iz tega razloga neutemeljen.

Relevantno dejansko stanje

9Tožena stranka je 13. 3. 2012 objavila javni razpis za izvedbo del, na katerem je kot ponudnik uspela tožeča stranka.

1020. 9. 2012 sta pravdni stranki sklenili Pogodbo za izvedbo naslednjih sklopov krožnega križišča: lokalne ceste, hodnik za pešce, razširitev vozišča (km 0247), vodovod, javna razsvetljava, fekalna kanalizacija ter plinovodi – gradbena dela za predvideno pogodbeno vrednost 270.594,33 EUR z vključenim DDV.

11Za izgradnjo preostalih sklopov krožnega križišča je 31. 5. 2012 javni razpis objavila Direkcija Republike Slovenije za ceste, na katerem pa tožeča stranka ni uspela kot ponudnik. Pogodba je bila v tem delu podpisana z drugim ponudnikom.

1215. 11. 2012 je tožena stranka tožeči stranki izročila revidirani projekt za izvedbo del, v kateri je bilo zajeto celotno krožišče s komunalno infrastrukturo..

Zavzeta stališča sodišč prve in druge stopnje

13Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi zavrnilo pritožbene očitke in pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni uspela dokazati kršitev pogodbene obveznosti tožene stranke. Razlogov sodišča prve stopnje v zvezi z odločitvijo o obogatitvenem zahtevku pa tožeča stranka pritožbeno niti ni izpodbijala.

Glede uveljavljenih razlogov v reviziji

14Obseg dopustnih revizijskih razlogov je opredeljen v 370. členu ZPP. Glede na določbo četrtega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

15Pretežni del obširnih revizijskih navedb se nanaša na vsebino pogodbene obveznosti, ki naj bi jo prevzela tožeča stranka s Pogodbo. Ugotavljanje vsebine pogodbenih obveznosti pomeni ugotavljanje volje pogodbenih strank. To pa spada v okvir ugotavljanja pravno relevantnih dejstev¹. Zato je na takšne dejanske ugotovitve sodišč nižjih stopenj Vrhovno sodišče vezano. Vrhovno sodišče se bo v nadaljevanju opredelilo samo do tistih revizijskih očitkov, ki pomenijo uveljavljanje dopustnih revizijskih razlogov.

16Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) opredeljuje gradbeno pogodbo kot podjemno pogodbo, s katero se izvajalec zavezuje, da bo po določenem načrtu v dogovorjenem roku zgradil določeno gradbo na določenem zemljišču ali da bo na takem zemljišču ali na že obstoječem objektu izvedel kakšna druga gradbena dela (prvi odstavek 649. člena OZ).

17Takšna opredelitev omogoča pogodbenim strankam zelo široko avtonomijo pri opredelitvi predmeta izpolnitve izvajalca. V ta okvir spada tudi avtonomija naročnika pri izbiri načina izvedbe gradnje. Lahko se odloči, da bo gradbeno pogodbo sklenil z enim izvajalcem, ki bo prevzel izvedbo celotne gradnje. V tem primeru bo izvajalec odgovarjal za izvedbo vseh del, torej tudi tistih, ki bi jih po njegovem naročilu izvedli njegovi sodelavci (630. člen OZ).

18Naročnik pa se lahko odloči tudi, da bo za izvedbo gradnje sklenil gradbene pogodbe z več izvajalci, z vsakim zgolj glede posameznega sklopa potrebnih gradbenih del. Tak način izvedbe gradnje je primeren tudi takrat, ko zasleduje interes za izgradnjo gradbe več naročnikov. V takšnem primeru je porazdelitev del, glede katerih bo vsak od njih ločeno sklepal pogodbo z izvajalcem, stvar notranjega razmerja naročnikov.

19Iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje, na katera je Vrhovno sodišče vezano, izhaja, da je v konkretnem primeru šlo za ločen pristop dveh investitorjev oziroma naročnikov. V takšnem primeru je materialnopravno zmotno sklicevanje revidentke na stališča teorije, da naj bi bilo treba kot vsebino pogodbenih del upoštevati vsa dela, ki jih je treba opraviti, da bi izvajalec dosegel končni rezultat. V takem primeru končni rezultat ni izgradnja celotne gradbe, temveč zgolj ožje dogovorjen obseg del s Pogodbo.

20Materialnopravno zmotno je tudi stališče revidentke, da naj bi po izročitvi (revidiranega) projekta za izvedbo del (PZI) postal predmet Pogodbe izvedba celotnega krožišča. PZI predstavlja projektno dokumentacijo, ki daje usmeritev izvajalcu za pravilno izvedbo prevzetih del. Vendar zgolj iz okoliščine, da PZI, s katerim je bil seznanjen izvajalec, ki je z gradbeno pogodbo prevzel izvedbo posameznih sklopov gradnje, obsega specifikacijo potrebnih del za izgradnjo celotnega objekta, je zmotno sklepanje revidentke, da je bil predmet gradbene pogodbe razširjen na izgradnjo celotnega objekta. Revidiran PZI je bil tožeči stranki izročen po tem, ko sta bila objavljena javna razpisa obeh naročnikov in je tožeča stranka v obeh postopkih sodelovala. Zato tožeča stranka ni mogla biti v dvomu, da je bil predmet Pogodbe na podlagi postopka prvega razpisa le del predvidenih sklopov del za izgradnjo krožišča.

21Neutemeljen je revizijski očitek, da naj bi sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da je prezrlo vsa njena zatrjevanja v zvezi z dejansko vsebino Pogodbe. Sodišče druge stopnje se je glede predmeta Pogodbe oprlo na jasno trditveno podlago tožeče stranke v tožbi, da Pogodba ni zajemala vseh sklopov del, vsebovanih v Projektu za izvedbo. Revizijske navedbe, ki zanikajo takšne trditve, so protispisne. Revidentka ne pojasni očitka, v katerem delu naj bi sodišče druge stopnje preseglo trditveno podlago tožeče stranke. Zato je tudi neutemeljen revizijski očitek o nespoštovanju načela kontradiktornosti postopka ter kršitvi 2. in 7. člena ZPP. Ob takšnem dejanskem izhodišču je materialnopravno pravilno sklepanje sodišča druge stopnje, da se z izročitvijo revidiranega PZI ni spremenil predmet Pogodbe. Neutemeljeno je zato revizijsko sklicevanje, da naj bi vsa preostala dela v PZI predstavljala presežna dela v smislu 9. člena Posebnih gradbenih uzanc, ki naj bi jih bil izvajalec upravičen izvesti brez aneksov in dodatnih postopkov in zanje prejeti plačilo.

22Na preostale pavšalne revizijske očitke o storjenih bistvenih kršitvah postopka v izpodbijani sodbi, s katerimi poskuša tožeča stranka izpodbijati ugotovljeno dejansko stanje, Vrhovno sodišče ni dolžno odgovarjati (prvi odstavek 360. v zvezi s 383. členom ZPP).

Glede odločitve o reviziji

23Ker uveljavljeni revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

Glede stroškov postopka

24Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, je dolžna povrniti toženi stranki stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Vrhovno sodišče je v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS št. 2/2015) toženi stranki priznalo kot potrebne stroške stroške odgovora na revizijo (tar. št. 21/3) v višini 3.750 točk in materialne stroške po 11. členu OT v višini 2 %. Upoštevaje vrednost točke (0,60 EUR) in 22 % DDV znašajo potrebni stroški tožene stranke 2.799,90 EUR.

¹ Sodba III Ips 1/2005 z dne 18. 9. 2007, enako sodba III Ips 128/2008 z dne 6. 9. 2011.