VSK Sklep CDn 183/2019

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice se razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje.

1Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca, I., d.d. L. – v stečaju in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice Dn 66508/2016 z dne 5.10.2018, s katerim pri uvodoma navedenih nepremičninah ni bila dovoljena vknjižbe lastninske pravice v korist A. d.o.o.. Tako je odločilo, ker je štelo da zaznamba postopka za vzpostavitev etažne lastnine pri uvodoma navedenih nepremičninah, ki učinkuje pred začetkom stečajnega postopka nad pritožnikom, predstavlja oviro za vpis po 2. točki četrtega odstavka 89. člena v zvezi s prvim odstavkom 96. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).

2Zoper sklep se je pritožil nasprotni udeleženec. V pritožbi ponavlja ugovorne razloge in sicer, da zaznamba spora za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za predlagani vpis na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani o izročitvi nepremičnine kupcu, opr. št. St 3801/20114 z dne 3.2.2016. Vpis zaznambe postopka za vzpostavitev etažne lastnine po 15. členu Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL) ima lastnosti zaznambe spora z učinki iz 80. in 81. člena ZZK-1, ki pa niso enaki učinkom začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve, ki jih ureja 99. člen ZZK-1. Zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice iz 2. točke četrtega odstavka 89. člena ZZK-1, ki jo sodišče napačno enači s kakršnokoli zaznambo spora, je vezana zgolj na vprašanje obstoja izločitvenih pravic na nepremičnini, kar Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) na smiselno enak način ureja v 299.a členu ZFPPIPP. Zaznambe spora za vzpostavitev etažne lastnine ni dopustno enačiti z zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice, saj pri vzpostavitvi etažne lastnine vsebinsko ne gre za presojanje pridobitve lastninske pravice, temveč zgolj za določitev ID oznak ter posameznih in skupnih delov stavbe. Na podlagi 342. člena ZFPPIPP v primeru, ko je predmet prodajne pogodbe nepremičnina, sodišče po plačilu kupnine na predlog upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Pravnomočni sklep iz drugega odstavka tega člena je listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca in druge vpise po 89. členu v zvezi s 96. členom ZZK-1. Na podlagi določila petega odstavka 342. člena ZFPPIPP udeleženec, ki ni uspel na javni dražbi ali v postopku javnega zbiranja ponudb, upnik, predkupni upravičenec ali tretja oseba ni upravičen niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati zahtevka na razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, zahtevka za sklenitev prodajne pod enakimi pogoji z njim, zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti razpolagalnega pravnega posla, s katerim je bila prenesena lastninska ali druga premoženjska pravica na kupca ali kateregakoli drugega zahtevka, katerega uveljavitev posega v pravice, ki jih pridobi kupec s sklenitvijo ali izpolnitvijo prodajne pogodbe.

3Pritožba je utemeljena.

4Podlaga za vpis lastninske pravice na kupca v predmetni zadevi je pravnomočni sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o izročitvi nepremičnine kupcu, opr. št. St 3801/2014 z dne 3.2.2016. Prvostopenjsko sodišče je pravilno izhajalo iz prvega odstavka 96. člena ZZK-1, ki določa, da se za odločanje o vpisih na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu in na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikov, smiselno uporabljajo določbe 89. člena ZZK-1. V nadaljnjih razlogih pa je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da zaznamba postopka po ZVEtL z dne 23.1.2014 pri predmetnih nepremičninah predstavlja oviro za dovolitev vpisa po 2. točki četrtega odstavka 89. člena ZZK-1. Res je, da se za zaznambo postopka vzpostavitve etažne lastnine v zemljiški knjigi smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi spora (drugi odstavek 15. člena ZVEtL, enako prvi odstavek 11. člena sedaj veljavnega Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, v nadaljevanju ZVEtL-1). Kot splošno pravilo pa to v prvi vrsti pomeni, da zaznamba postopka ni ovira za nadaljnje vpise (prvi odstavek 80. člena ZZK-1), razen za izrecno navedene v četrtem odstavku 89. člena ZZK-1. Zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine glede na predmet oziroma vsebino ni mogoče enačiti z zaznambo spora o lastninski pravici. Postopek vzpostavitve etažne lastnine je nepravdni postopek, katerega namen je vzpostavitev etažne lastnine posameznega dela stavbe in določanje pripadajočega zemljišča k stavbi oziroma uskladitev nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin (1. člen ZVEtL in 1. člen ZVEtL-1), ne pa razreševanje lastninskopravnih vprašanj.

5Ker zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, kot izhaja iz gornje obrazložitve, sodišče ni preverilo, ali so podani pogoji za predlagani vpis (148. člen ZZK-1), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, razveljavilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice in izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).