VSL Sklep Cst 450/2019

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog stečajne upraviteljice z dne 21. 5. 2019 zavrne.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se odloži izplačilo sredstev za poplačilo terjatev upnika H. d. o. o. v znesku 62.604,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter stroškov pravdnega postopka v višini 3.892,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Pg 430/2018 z dne 7. 12. 2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cpg 102/2019 z dne 17. 4. 2019 do končne odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o predlogu stečajnega dolžnika za dopustitev revizije oziroma do končne odločitve o reviziji, ki bo dopuščena v zvezi s tema dvema sodbama.

2Družba H. d. o. o. se je zoper sklep pravočasno pritožila. Uveljavljala je bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava. Sodišču prve stopnje je predlagala, da odločitev z nadomestnim sklepom spremeni, sicer pa naj predloži pritožbo v reševanje pritožbenemu sodišču, ki naj ugodi pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za odlog plačila njene terjatve do stečajnega dolžnika v celoti zavrne ter stečajnemu dolžniku naloži plačilo stroškov tega postopka, oziroma izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbenih stroškov ni specificirala.

3Na pritožbo je odgovoril stečajni dolžnik po pooblaščencu, vendar pritožbeno sodišče njegove pritožbe ni upoštevalo, saj stečajni dolžnik, ki je pravna oseba in nad katero sodišče vodi stečajni postopek, ni stranka glavnega stečajnega postopka (glej 56. člen ZFPPIPP).

4Pritožba je utemeljena.

5Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje, ki vodi stečajni postopek nad dolžnikom, izdalo izpodbijani sklep na predlog stečajne upraviteljice in po obravnavi odgovora upnika (pritožnika) v vlogi z dne 27. 5. 2019 ter navedb stečajne upraviteljice v vlogi z dne 10. 6. 2019.

6Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je upnik zoper stečajnega dolžnika vložil tožbo, s katero je zahteval plačilo iz naslova storitev, ki jih je za stečajnega dolžnika opravil v postopku prisilne poravnave; da je s tožbo uspel in da je stečajni dolžnik na podlagi pravnomočne sodbe upniku dolžan izplačati 62.604,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter stroške pravdnega postopka v višini 3.892,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kot priznano dejstvo pa je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi naslednje trditve stečajne upraviteljice:

- višina terjatev upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave znaša 2.652.549,22 EUR;

- od teh terjatev odpade na plače delavcev 1.092.220,51 EUR, na obveznost iz DDV 499.647,73 EUR ter na ostale terjatve (med katerimi je tudi terjatev upnika K. d. o. o.) 1.060.680,98 EUR;

- vse te terjatve so zajete v predračunu stroškov, ki ga je sodišče prve stopnje potrdilo s sklepom z dne 25. 7. 2013;

- trenutno razpoložljiva denarna sredstva stečajnega dolžnika znašajo zgolj 68.218,85 EUR. Vsa ta sredstva so namenjena za poplačilo ločitvenih upnikov in tekočih stroškov postopka.

7Upoštevajoč razpoložljiva sredstva stečajnega dolžnika in višino zneska, ki bi ga bilo potrebno izplačati upniku na podlagi pravnomočne sodbe, je sodišče prve stopnje zaključilo, da bi izplačilo terjatve na podlagi pravnomočne sodbe dejansko onemogočilo vodenje stečajnega postopka in s tem povzročilo nenadomestljivo škodo za vse ostale upnike, ki bi bili pri poplačilu svojih terjatev zaradi tega prikrajšani (tretji odstavek 5. strani obrazložitve). Izrazilo je tudi stališče, da bi prišlo s plačilom na podlagi pravnomočne sodbe le enemu od več upnikov, katerih terjatve so nastale med postopkom prisilne poravnave, do kršitve načela enakomernega poplačila upnikov. Ugotovilo je tudi, da je stečajna upraviteljica sodišču predložila kopijo predloga za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo. Tem dejstvom upnik ni nasprotoval.

8Pri presoji, da lahko stečajno sodišče odloča o odlogu plačila stroškov postopka na enak način kot odloča o odlogu izvršbe izvršilno sodišče, se je stečajno sodišče sklicevalo na smiselno uporabo določbe 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po kateri lahko sodišče na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, če je zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, vložil izredno pravno sredstvo. Presodilo je še, da obstajajo vsi pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa v smislu teh določb ZIZ, poleg tega pa je še pojasnilo, da zato, ker stečajna upraviteljica prosi le za zadržanje sredstev, pomeni, da bo upnik v primeru za stečajnega dolžnika neugodne odločitve o reviziji zoper pravnomočno sodbo, še vedno poplačan v skladu s sodbo (torej v celoti).

9Predmet odločanja se nanaša na občasne stroške stečajnega postopka iz 1. točke (62.604,95 EUR s pp) in 8. točke (3.892,96 EUR s pp) tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Občasni stroški iz 8. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP se poplačajo iz stečajne mase, občasni stroški iz 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP pa se v stečajnem postopku poplačajo iz splošne razdelitvene mase (drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP). Upravitelj sme opraviti plačilo ali izpolniti obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP). Če stečajno sodišče zavrne soglasje upravitelju, da izpolni obveznost plačila stroškov stečajnega postopka, upnik te terjatve ne more doseči plačila drugače kot v izvršilnem postopku na podlagi pravnomočne sodbe.

10Obravnavani primer ni primerljiv s primerom iz sklepa VSL Cst 20/2019 z dne 17. 1. 2019, na katerega se je v predlogu sklicevala stečajna upraviteljica, stečajno sodišče pa v obrazložitvi sklepa. V sklepu Cst 20/2019 je višje sodišče obravnavalo primer odložitve izplačila sredstev, ki so osebi s položajem upnika stečajnega postopka¹ pripadala na podlagi odločbe, ki jo je izdalo stečajno sodišče in sicer na podlagi sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase. Samo za ta primer je višje sodišče v navedenem sklepu presodilo, da je primerljiv s primerom, kadar izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi, nato pa izvršbo odloži zato, ker je zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, vloženo izredno pravno sredstvo. V obravnavanem primeru pa za tak primer ne gre, ker se terjatev nanaša na stroške stečajnega postopka.

11Stroški stečajnega postopka so obveznost stečajnega dolžnika. Upravitelj sme opraviti plačilo ali drugo izpolnitev v breme stečajne mase samo na podlagi sklepa sodišča v skladu z oddelkom 5.9 ZFPPIPP, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno (353. člen ZFPPIPP). V prvem odstavku 357. člena ZFPPIPP (iz oddelka 5.9) pa izhaja, da sme upravitelj opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev (razen za primere iz drugega odstavka 357. člena ZFPPIPP). Iz navedene zakonske določbe izhaja, da sodišče na predlog upravitelja odloči tako, da soglasje k plačilu stroškov da ali da soglasje za izpolnitev zavrne. V vsakem primeru pa sodišče sprejme odločitev šele po prejemu ustreznega predloga stečajnega upravitelja o soglasju k izpolnitvi plačila.

12V primeru, če upnik terjatve iz naslova stroškov stečajnega postopka pridobi v rednem postopku zoper stečajnega dolžnika pravnomočno dajatveno sodbo, stečajni upravitelj pa ne predlaga stečajnemu sodišču izdaje soglasja za izpolnitev obveznosti, bo upnik te terjatve lahko dosegel plačilo le v izvršilnem postopku. V izvršilnem postopku pa bo dolžnik lahko tudi predlagal odlog izvršbe.

13V konkretnem primeru upraviteljica ni predlagala izdaje soglasja k izpolnitvi plačila občasnih stroškov postopka upniku. Zato odločitve o odloženem plačilu do končne odločitve o reviziji tudi ni mogoče razumeti niti v smislu zavrnitve soglasja k izpolnitvi obveznosti, niti v smislu pogojnega soglasja. Predlog upraviteljice stečajnemu sodišču za odlog plačila terjatve upnika „in na prepoved izterjati terjatev po pravnomočni sodbi“ je v nasprotju z določbami ZFPPIPP in bi ga moralo stečajno sodišče zavrniti. S tem pa se izkaže, da je utemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da se je v konkretnem primeru glede na okoliščine primera zmotno sklicevalo na uporabo določb ZIZ o odlogu izvršbe zaradi pravne praznine ureditve tega vprašanja v stečajnem postopku kot postopku generalne izvršbe. Glede na zatrjevano dejstvo, da je pritožnik že predlagal izvršbo in da je izvršilno sodišče tudi izdalo sklep o izvršbi, pa pritožnik utemeljeno opozarja tudi na kolizijo dveh postopkov: izvršilnega, ki ga vodi okrajno sodišče v postopku izvršbe in stečajnega, ki ga vodi okrožno sodišče v postopku stečaja.

14Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog stečajne upraviteljice z dne 21. 5. 2019 zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). O pritožbenih stroških pritožnika višje sodišče ni odločalo, ker jih ni opredeljeno navedel (drugi odstavek 163. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

--------------------------

¹ Glej 57. in 58. člen ZFPPIPP.