VSM Sklep I Ip 525/2019

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 6. 2. 2019 v I. točki izreka potrdi.

II. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje z dne 14. 3 2019 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 4. 2019 v IV. točki izreka potrdi.

IV. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

K I. točki izreka:

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. 2. 2019 odločilo, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 55,00 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje (I. točka izreka). Zavrnilo je zahtevo upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov vloge z dne 4. 2. 2019 (II. točka izreka).

2Zoper I. točko izreka navedenega sklepa se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da mu ni bila zagotovljena možnost obravnavanja pred sodiščem, saj mu vloga upnika z dne 4. 2. 2019, ki je bila podlaga izpodbijanega sklepa, ni bila vročena. Opozarja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev zmotno oprlo na določbo sedmega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki se nanaša na povrnitev stroškov, ki jih je upniku povzročil tretji. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni, ali zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, s stroškovno posledico za upnika.

3Upnik je po pooblaščenki odgovoril na vročeno pritožbo. Izraža dvom v pravočasnost pritožbe in se zavzema za njeno zavrženje, podredno zavrnitev, ter potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v okviru predhodnega preizkusa predložene zadeve preverilo tudi pravočasnost pritožbe. V zvezi s pomisleki upnika tako pojasnjuje, da je iz vročilnice v spisu razvidno, da je bilo obvestilo o prispelem sklepu z dne 6. 2. 2019 dolžniku puščeno v hišnem predalčniku dne 9. 4. 2019. Ker dolžnik pisanja v roku 15 dni ni prevzel, se je vročitev štela za opravljeno dne 24. 4. 2019. Ob upoštevanju osemdnevnega roka za vložitev pritožbe, je dolžnikova pritožba, poslana priporočeno po pošti dne 29. 4. 2019, pravočasna.

6Pritožbeni očitek, smiselno usmerjen v uveljavljanje kršitve pravice do izjave z opustitvijo vročitve upnikove vloge za povrnitev stroškov sodne takse, je neutemeljen. Ker je v danem primeru kontradiktornost odložena do pritožbenega postopka, v katerem lahko dolžnik prereka utemeljenost prisojenih stroškov, kar je tudi storil, mu pravica do izjave ni bila kršena. Takšna ureditev zasleduje legitimen cilj ekonomičnosti in pospešitve postopka ob upoštevanju, da gre zgolj za postransko odločitev o stroških postopka.

7Drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev napačno obrazložilo s sklicevanjem na določbo sedmega odstavka 38. člena ZIZ, ki se nanaša na dolžnost tretjega, da upniku na njegovo zahtevo povrne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Upoštevaje predhodno besedilo obrazložitve sklepa: „upnik je pravočasno zahteval povrnitev stroškov“, bi sodišče prve stopnje namesto navedene določbe moralo citirati določbo osmega odstavka 38. člena ZIZ¹, vendar opisana pomota ni vplivala na materialnopravno pravilnost odločitve. Da prisojeni stroški niso izvirali iz sfere tretjega, ampak so se nanašali na povrnitev zneska sodne takse za predlog za izvršbo, ki tudi po stališču sodišča druge stopnje predstavlja potreben strošek za izvršbo, pa nadalje izhaja iz 3. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa.

8Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo dolžnika zoper sklep z dne 6. 2. 2019 kot neutemeljeno zavrniti in potrditi I. točko izreka izpodbijanega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K II. točki izreka:

9Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 3. 2019 odločilo, da mora dolžnik upniku v 8 dneh po prejemu povrniti 206,08 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje.

10Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je izvršitelj rubil osebno vozilo, sušilni stroj in motor za čoln kljub izrecnemu opozorilu, da gre za skupno premoženje zakoncev. Ker je izvršitelj izvedel nezakoniti rubež, upnik do povračila stroškov za navedeno dejanje ni upravičen. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni, ali zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, s stroškovno posledico za upnika.

11Upnik je po pooblaščenki odgovoril na vročeno pritožbo. Trdi, da je dolžnik šele po opravi rubeža izvršitelju pojasnil, da zarubljene stvari spadajo v skupno premoženje zakoncev in jih zato ne dovoli odpeljati. Zavzema se za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša pritožbene stroške.

12Pritožba je utemeljena.

13Utemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ni celovito presojalo okoliščin oprave izvršilnega dejanja, povrnitev stroškov katerega priglaša upnik in kot so razvidne iz vsebine rubežnega in cenilnega zapisnika z dne 21. 2. 2019, priloženega poročilu in obračunu plačila za delo in povračilo stroškov izvršitelja. V zapisniku je namreč navedeno, da sta dolžnik in njegova žena izvršitelja opozorila, da sta sušilni stroj in osebno vozilo njuno skupno premoženje.

14Drugi odstavek 84. člena ZIZ glede obsega rubeža določa, da se zarubijo predvsem stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo, in stvari, ki se dajo najlaže vnovčiti. Pri tem je treba upoštevati tudi izjave navzočih strank in drugih oseb. Tudi 76. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, ki, kot izpostavlja upnik, sicer res določa, da izvršitelj opravi rubež stvari ne glede na ugovore, da se z rubežem kršijo katerekoli pravice drugih oseb na tej stvari, dodatno predpisuje, da se rubež takih stvari opravi samo, če ni mogoče zarubiti dovolj drugih stvari enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika. Upoštevaje, da je izvršitelj med drugim zarubil sušilni stroj, pa velja opozoriti tudi na določbo 1. točke prvega odstavka 79. člena ZIZ, v skladu s katerim predmet izvršbe ne morejo biti dolžniku in članom njegovega gospodinjstva nujno potrebne stvari za gospodinjstvo.

15Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni presojalo okoliščin opravljenega rubeža, izhajajočih iz rubežnega in cenilnega zapisnika, nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zaradi česar je v nadaljevanju eventualno zmotno uporabilo materialno pravo. Dolžniku namreč ni moč naložiti povrnitve stroškov, ki so nastali kot posledica nepravilnosti pri izvršbi.

16Glede na vsebino pritožbe, predvsem dolžnikovo navedbo, da so bile zarubljene premičnine, ki spadajo v skupno premoženje zakoncev, zavedene v registru neposestnih zastavnih pravic, bo moralo sodišče dolžnikovo pritožbo presojati tudi v okviru zahteve za odpravo nepravilnosti, ki so bile storjene pri opravljanju izvršbe.

17Ker sodišče druge stopnje opisane pomanjkljivosti samo ne more odpraviti, je pritožbi zoper sklep z dne 14. 3. 2019 ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v okviru presoje potrebnosti stroškov vpogledati v rubežni in cenilni zapisnik z dne 21. 2. 2019, po potrebi pridobiti dodatna pojasnila in se opredeliti do dolžnikovega zatrjevanja, da spadajo zarubljene stvari v skupno premoženje ter je zato izvršba na njih nedopustna. Šele ob tako ugotovljenem dejanskem stanju bo lahko pravilno odločilo o upravičenosti do povrnitve stroškov oprave rubeža.

K III. točki izreka:

19Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 23. 4. 2019 ustavilo izvršbo na premičnine (I. točka izreka). Zavrglo je ugovor tretje in predlog tretje za odlog izvršbe (II. točka izreka). Ugodilo je predlogu upnika za nadaljevanje izvršilnega postopka in odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, opr. št. I 13/2019 z dne 30. 1. 2019, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičnini k.o. ...., parcela 1012/4, v lasti dolžnika do 1/2 celote ter z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo (III. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v roku 8 dni upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v višini 141, 99 EUR (IV. točka izreka) in odločilo, da upnik pristopi k že začeti izvršbi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici pod opr. št. VL 10462/2013 (V. točka izreka).

20Smiselno zoper IV. točko izreka navedenega sklepa se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje pri obračunu stroškov zmotno upoštevalo vrednost odvetniške točke na dan odločanja, namesto na dan, ko je bila odvetniška storitev opravljena. Sodišču prve stopnje nadalje očita, da ni opravilo stroškovnega preizkusa, ampak je zgolj pavšalno navedlo, da so bili priznani stroški potrebni za izvršbo. Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti pravilo o povračilu stroškov glede na uspeh v postopku. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni, ali zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, s stroškovno posledico za upnika.

21Upnik je po pooblaščenki odgovoril na vročeno pritožbo. Navaja, da 12. člen Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) določa, da se stroški obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, razen, če je za posamezni primer z odvetniško tarifo določeno drugače, za kar pa v danem primeru ne gre. Zavzema se za zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša pritožbene stroške.

22Pritožba ni utemeljena.

23V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZOdv se stroški obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primere z odvetniško tarifo drugače določeno. Ker Odvetniška tarifa v konkretnem primeru ne predpisuje drugačne ureditve, je sodišče prve stopnje, ki je odločalo dne 23. 4. 2019, v skladu s Sklepom o spremembi vrednosti točke z dne 12. 3. 2019, pravilno upoštevalo vrednost odvetniške točke 0,60 EUR, ki velja od 6. 4. 2019.

24Ne drži očitek dolžnika, da je bila obrazložitev sodišča prve stopnje k odločitvi o stroških pavšalna. To je v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa obseg in višino stroškov podrobno pojasnilo. Navedlo je tudi, povrnitve katerih stroškov upnika ni priznalo.

25Dolžnikovemu pravnemu naziranju, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti pravilo o povračilu stroškov glede na uspeh v postopku, ne gre slediti. Predmetno ureditev določa prvi odstavek 154. člena ZPP, ki pa se v skladu s 15. členom ZIZ uporablja smiselno, če ni v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno, in torej ne predstavlja specialne ureditve glede na določbe ZIZ.

26Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa prav tako ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo dolžnika zoper sklep z dne 23. 4. 2019 kot neutemeljeno zavrniti in potrditi IV. točko izreka izpodbijanega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

27Ker dolžnik ni priglasil stroškov pritožbenega postopka, sodišče druge stopnje o njih ni odločalo (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V zvezi s strani upnika priglašenih pritožbenih stroškov pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je upnik v bistvenem navajal pritožbene navedbe in jih nato grajal s citiranjem zakonskih določil, zato je sodišče druge stopnje z uporabo kriterija potrebnosti stroškov (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v zvezi s temeljnim načelom ekonomičnosti (prvi odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), odločilo, da upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP).

¹ „Če zakon ne določa drugače, se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.“