VSL Sklep EPVDp 95/2019

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilec mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane v njegovo vozniško dovoljenje na dan 3.3.2019, ko je kot voznik začetnik motornega vozila kategorije B storil prekršek, s katerim je presegel 7 kazenskih točk. Odločilo je še o stroških postopka in je storilcu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi prvega odstavka 202.č člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker je ugotovilo, da je storilec v obdobju dveh let kot voznik začetnik dosegel 12 kazenskih točk, in sicer da je s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 460/2019 z dne 8.4.2019 (prekršek storjen 3.3.2019), ki je postala pravnomočna dne 19.4.2019, dosegel 9 kazenskih točk in da je s plačilnim nalogom Mestnega redarstva Ljubljana z dne 5.3.2019 (prekršek storjen 3.3.2019), ki je postal pravnomočen dne 19.3.2019, dosegel 3 kazenske točke, s čimer je presegel 7 kazenskih točk, ki imajo za voznika začetnika posledico izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je dne 3.3.2019 storil prekrška, s katerima je presegel 7 kazenskih točk.

3Proti sklepu vlaga storilec po zagovorniku pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov po 1., 3. in 4. točki 154. člena ZP-1 ter višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Po vsebini pa pritožba uveljavlja, da plačilni nalog Mestnega redarstva Ljubljana z dne 5.3.2019 storilcu nikoli ni bil vročen in zato ni mogel postati pravnomočen ter je posledično ugotovitev sodišča napačna.

4Pritožba je neutemeljena.

5Ob preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami višje sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, izpodbijani sklep pa tudi ni obremenjen z nobeno kršitvijo, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

6Temelj za presojo sodišča v obravnavanem primeru je v določbi 22. člena ZP-1, po katerem se vozniku, ki v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, pri čemer je z zakonom lahko določeno, da se posameznim vrstam voznikov izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pri večjem ali manjšem številu kazenskih točk v cestnem prometu. Voznik začetnik ima poseben položaj v cestnem prometu. Zanj je v 26. členu Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) določeno, da se mu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel ali presegel sedem kazenskih točk v cestnem prometu.

7V postopku odločanja in izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk (Ministrstvo za pravosodje), mora sodišče presoditi, ali so podani pogoji za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po zgoraj navedenih zakonskih določbah. Presoditi torej mora, ali je storilec kot voznik začetnik v obdobju dveh let dosegel ali presegel 7 kazenskih točk v cestnem prometu. Pri tej presoji se sodišče omeji le na ugotovitev, da je storilec voznik začetnik z veljavnim vozniškim dovoljenjem in da so mu bile pravnomočno izrečene kazenske točke zaradi prekrškov, storjenih znotraj obdobja dveh let. Navedene pogoje je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, zaradi česar je odločitev sodišča pravilna in zakonita.

8Pritožnik pa se v pritožbi sklicuje na okoliščine, ki so protispisne. Pri pregledu podatkov spisa, in sicer vročilnice na list št. 11 spisa, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilcu bil plačilni nalog vročen po pravilih vročanja pooblaščencu za vročitve na podlagi drugega odstavka 89. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po tej določbi vročevalec lahko pooblaščencu vroča vse dokumente, ki so naslovljeni na stranko, če pooblaščenec podpiše izjavo, da ga je stranka za to pooblastila, potem ko ugotovi njegovo istovetnost z osebnim dokumentom s fotografijo, ki ga je izdal pristojni državni organ. Vročevalec na vročilnico čitljivo napiše osebno ime in številko osebnega dokumenta pooblaščenca, ter jo skupaj z izjavo pooblaščenca vrne organu. Pregled vročilnice v tej zadevi pa pokaže, da je vročevalec plačilni nalog dne 9.3.2019 vročil pooblaščencu skladno z navedeno določbo, saj je na vročilnici podpisana izjava pooblaščenca z osebnimi podatki in številko osebnega dokumenta, da ga je storilec pooblastil za prevzem navedenega pisma, zaradi česar je vročitev po pooblaščencu bila opravljena veljavno glede na določbo petega odstavka 89. člena ZUP, po kateri se šteje, da je z vročitvijo dokumenta pooblaščencu za vročitve opravljena vročitev stranki, ki bi ji bilo treba dokument vročiti. Vročitev je torej bila opravljena pravilno in je zato tudi pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ko je pri svoji odločitvi upoštevalo tudi navedeni plačilni nalog, ki je opremljen s klavzulo pravnomočnosti, ki potrjuje pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje. V izpodbijanem sklepu pa je pravilno upoštevanih tudi 9 kazenskih točk, ki jih je storilec dosegel s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani in že s temi kazenskimi točkami je storilec presegel število kazenskih točk, zaradi katerih se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po določilih tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi določil 147. člena ZP-1 storilcu naložilo še plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Znesek sodne takse je določilo z uporabo tarifne številke 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). V izreku določeni znesek bo moral storilec plačati po prejemu tega sklepa in poziva za plačilo ter v roku, ki bo naveden v pozivu, sicer se mu bo sodna taksa prisilno izterjala.