VSK Sklep CDn 93/2019

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep Sdn 305/2019 z dne 29. 3. 2019 in sklep sodniške pomočnice Dn 35952/2019 z dne 6. 3. 2019 se razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

1Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom Dn 35952/2019 z dne 6. 3. 2019 odločila, da se ne dovoli vpis lastninske pravice na predmetnih nepremičninah v korist predlagateljice Republike Slovenije, na podlagi kupoprodajne pogodbe št. 3.23-144/2018 z dne 1. 2. 2019, sklenjene s prodajalkami M. S., T. Ž. in A. S.. Predlagateljica je zoper to odločitev vložila ugovor, ki je bil s sklepom sodnice Okrajnega sodišča v Šmarjah pri Jelšah z dne 29. 3. 2019 zavrnjen.

2Zoper to odločitev se predlagateljica pritožuje. V pritožbi navaja, da je Zakon o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON) v celoti pokril ves postopek, tako glede uveljavljanja predkupne pravice, kakor glede odobritve pravnega posla s strani pristojne upravne enote. Gre torej za lex specialis, s katerim je promet s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči določen drugače kot v Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Zatrjuje še, da se sme (ne glede na navedeno) zaščitena kmetija deliti, če pridobi lastninsko pravico na njej Republika Slovenija, nadalje pa 19. člen ZKZ določa, da odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča v okviru kmetijskih prostorsko ureditvenih operacij. Glede na navedeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni ali pa zadevo razveljavi in vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz spisovnih podatkov izhaja, da so predmetne nepremičnine po namenski rabi kmetijska zemljišča (druga kmetijska zemljišča) in se nahajajo na zavarovanem območju (v Krajinskem parku G.). Pri večini od njih je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba, da sodijo v sklop zaščitene kmetije. Predlagateljica je ta zemljišča kupila v okviru projekta vzdrževanja kmetijske krajine za ptice in metulje na G., v okviru projekta Natura 2000. Kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, soglasje upravne enote po ZON v konkretnem primeru ni potrebno, saj gre za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom med lastnikom in državo (drugi odstavek 86. člena ZON). Pritožnica tudi pravilno navaja, da ima v skladu z določbo prvega odstavka 84. člena ZON absolutno prednostno pravico pri nakupu zemljišč na zavarovanih območjih (ne glede na določbe drugih zakonov, ki urejajo predkupno pravico na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih); prav tako pa je utemeljeno njeno stališče, da pri tem nakupu ni potrebna še posebna odobritev s strani upravne enote, po 22. členu ZKZ.

5Pri kmetijskih zemljiščih je sicer uveden nadzor nad pravnim prometom, ki je usmerjen k varstvu predkupnih upravičencev in zaščitenih kmetij. Kot je bilo že omenjeno, je v prvem odstavku 84. člena ZON določena absolutna prednostna pravica države do nakupa zemljišč na zavarovanih območjih, v tretjem odstavku istega člena pa je predpisano, da če država ne uveljavi te prednostne predkupne pravice, jo lahko uveljavljajo prednostni upravičenci po vrstnem redu, kot je določen v ZKZ (oziroma Zakonu o vodah), tako, da ima v isti kategoriji prednostnih upravičencev prednost tisti, ki je že lastnik istovrstnega zemljišča na zavarovanem območju. Iz 18. člena ZKZ nadalje izhaja, da je delitev zaščitene kmetije dopustna, če je kupec Republika Slovenija. Po mnenju pritožbenega sodišča torej ob ustreznem (skupnem) upoštevanju določb ZON in ZKZ v konkretnem primeru niso podane okoliščine, ki bi zahtevale dodaten nadzor tega pravnega posla z vidika ZKZ.

6Stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morala predlagateljica zaradi tega, ker spadajo predmetna zemljišča v sklop zaščitene kmetije, pridobiti (in predložiti) odločbo pristojne upravne enote o odobritvi tega pravnega posla oziroma potrdilo, da ta odobritev ni potrebna, ni pravilno. Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep in sklep sodniške pomočnice razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).