VDSS Sodba Psp 369/2018

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (II. in IV. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbe.

1Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 5. 8. 2016 in št. ... z dne 8. 12. 2015 (I. tč. izreka), tožnico s 23. 11. 2015 razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom po 6 ur dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami: delno sede, delno stoje, brez vsiljenega tempa in ritma dela, ki si ga narekuje sama za doseganje polne delovne obveznosti, kjer ni potrebna groba moč in spretnost prstov obeh rok, kjer ni ponavljajočih se obremenitev zapestij rok, kjer ni potrebno dvigovanje bremen nad nivo ramen in kjer ne dviguje bremen, težjih od 5 kg v ugodnih mikroklimatskih pogojih od 1. 2. 2015 dalje (II. tč. izreka). Toženo stranko je zavezala, da v 30 dneh izda odločbo o pravici, odmeri in izplačevanju delnega nadomestila (III. tč. izreka). Zahtevek za priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno na delovnem mestu delavke v proizvodnji "sestavljalec III", oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno na drugem delovnem mestu s predhodno navedenimi omejitvami je zavrnilo (IV. tč. izreka). Toženo stranko je zavezalo, da tožnici v 15 dneh povrne 1.346,61 EUR stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper II. in IV. točko sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica s predlogom na razveljavitev in vrnitev sodišču v novo sojenje, oziroma podrejeno spremembo v smeri ugoditve zahtevku. Priglaša stroške pritožbe.

Ne strinja se z oceno, da je izvedensko mnenje, na katero je sodišče oprlo odločitev popolno, saj se bistveno razlikuje od izvidov lečečih specialistov. Specialist medicine dela, prometa in športa v izvidu z dne 15. 7. 2016 priporoča krajši delovni čas 4 ure in ne 6 ur dnevno. Iz izvidov z dne 5. 11. 2013 in 24. 9. 2015 izhaja kronična bolečina v križu in degenerativne spremembe, enako iz izvidov revmatologa z dne 11. 2. 2016 in 17. 6. 2016, iz katerih so razvidne degenerativne spremembe hrbtenice z močnim draženjem desnega spinalnega živca L5. Izvedenski organ je zmotno ugotovil, da gre zgolj za minorno nevrološko simptomatiko hrbtenice, oziroma senzibilnostne motnje. Dr. A.A. je na naroku 8. 3. 2018 opredelil komponente za postavitev funkcionalne diagnoze, ni pa upošteval njene izpovedi, niti izvida revmatologa o zmanjšani gibljivosti hrbtenice. Ocenil je, da gre za minorno simptomatiko na podlagi izvida osebnega pregleda dne 22. 6. 2017. Ni upošteval izvida z dne 21. 2. 2018 o hujši funkcionalni okvari LS segmenta hrbtenice. Čeprav gre za izvid novejšega datuma, iz njega izhaja stanje, ki je obstajalo v relevantnem obdobju. Morfološka diagnostika ne podpira mnenja sodnega izvedenca o časovni razbremenitvi in osebni pregled ni bil natančen, zato je mnenje nejasno, nepopolno in nepravilno.

Pomanjkljivosti bi sodišče moralo odpraviti z imenovanjem novega izvedenca medicinske stroke, vendar je predlog arbitrarno zavrnilo. S tem je kršilo 287. in 254. člen Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP). Gre za kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Hkrati je kršena pravica iz 8. točke 2. odstavka 339 člena v zvezi s 5. členom ZPP. Podana je tudi kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v II. in IV. točki izreka zaradi zapisa "kjer ni potrebno dvigovanje bremen nad nivo bremen", ki ni razumljiv.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in da v postopku ni prišlo do zatrjevanih procesnih kršitev.

Sodba je v izpodbijani II. in IV. točki izreka utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožbeno izvajanje dodaja predvsem naslednje.

Glede zatrjevanih procesnih kršitev

5Zavrnitev dokaza z novim sodnomedicinskim izvedenskim mnenjem samo zato, ker se tožnica s podanim ne strinja, ne pomeni bistvene kršitve iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela sodbe. Po 213. členu ZPP dokazovanje obsega vsa dejstva, pomembna za odločbo, vendar o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče. Dokaze, za katere meni, da niso pomembni ali potrebni za odločbo, v skladu z 2. odstavkom 287. člena ZPP zavrne, kar je v 21. točki obrazložitve prepričljivo utemeljilo sodišče prve stopnje. Pravilno je zaključilo, da je dejansko zdravstveno stanje in preostala delovna zmožnost tožnice razčiščena s pisnim izvedenskim mnenjem Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti B. Univerze C. (Fakultetna komisija) in izpovedjo članov komisije na glavni obravnavi, ter da se ni mogoče sklicevati na medicinski izvid z dne 21. 2. 2018, čeprav izkazuje protruzijo in hernio diskov, saj je lahko le predmet novega upravnega postopka. Upoštevna je le medicinska dokumentacija, izdana do 5. 8. 2016, ko je bil v predmetni zadevi končan predsodni postopek.

6Po 2. odstavku 254. člena ZPP se med drugim lahko opravi dokazovanje z drugim izvedencem, če je izvid enega ali več izvedencev nejasen, nepopoln ali sam s seboj v nasprotju, pa se takšne pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem že postavljenih izvedencev. Vendar takšno procesno stanje v obravnavani zadevi zagotovo ni podano, kot bo utemeljeno v nadaljevanju.

7V predmetni zadevi ni mogoče uspešno zatrjevati kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj tožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja ali izjasnitve pred sodiščem. Sodišče je izvedlo obširen dokazni postopek s pisnim izvedenskim mnenjem vrhunskih specialistov medicinske stroke, ki jih je tudi neposredno zaslišalo prav v zvezi s tožničinimi pripombami in vprašanji. Ob pravilnem zaključku, da je s pridobljenim mnenjem dejansko stanje dovolj razčiščeno, je predlog po postavitvi novega medicinskega izvedenca utemeljeno zavrnilo.

8Pisni odpravek sodbe nima absolutne bistvene kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Očitna pisna napaka v II. in IV. točki izreka v delu besedila "kjer ni potrebno dvigovanje bremen nad nivo bremen", je s Sklepom o popravi sodbe z dne 29. 8. 2018 že pravnomočno odpravljena (list. 102).

Materialnopravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve

9V obravnavani zadevi gre za presojo odločbe z dne 5. 8. 2016 o delni spremembi prvostopenjske z dne 8. 12. 2015 tako, da je tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto delno sede, delno stoje, brez vsiljenega ritma dela, kjer ni potrebna spretnost prstov obeh rok s polnim delovnim časom od prvega naslednjega meseca po nastanku spremembe, t. j. od 1. 2. 2015 dalje. Pred tem je bila leta 2013 že pravnomočno razvrščena v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela v proizvodnji "sestavljalec III" 6 ur dnevno od 27. 11. 2013 dalje.

10Gre torej za spor o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja na temelju preostale delovne zmožnosti. Pravna podlaga za presojo zakonitosti izpodbijanih odločb, ki jo je pravilno uporabilo že sodišče prve stopnje, je podan v 126. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju² (ZPIZ-2), ki določa, da na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, pravica pa preneha ali se spremeni od prvega naslednjega meseca po nastanku spremembe, če nastanejo v stanju invalidnosti spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni. Vsebinsko pravico na temelju preostale delovne zmožnosti, vključno s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, je potrebno presojati po 82. členu v zvezi z definicijo invalidnosti in preostale delovne zmožnosti iz 63. in 64. člena ZPIZ-2. Po 3. alineji 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 pa je v III. kategorijo invalidnosti mogoče razvrstiti zavarovanca, ki več ni zmožen za delo s polnim delovnim časom in lahko opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno, oziroma če je delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %, ali če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, pa ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.

Dejanski stan iz 63. člena ZPIZ-2 za delo v krajšem delovnem času z stvarnimi omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov, je podan tudi v predmetni zadevi.

Dejanske okoliščine konkretnega primera

11V predsodnem postopku sta na podlagi listinske medicinske dokumentacije in osebnega pregleda IK 1 in IK 2 dne 23. 11. 2015 in 26. 5. 2016 zaradi osteoartroze, bolečin v križu, stanju po operaciji karpalnih kanalov obeh zapestij in esencialni arterijski hipertenziji sicer skladno ugotovili, da tožnica od 23. 11. 2015 zaradi bolezni več ni zmožna za delo delavke v proizvodnji "sestavljalec III", na katerem je delala po razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela 6 ur dnevno. Ocenili sta, da je s polnim delovnim časom in delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti zmožna za drugo delo v svojem poklicu, oz. na drugem delovnem mestu, delno sede, delno stoje, brez vsiljenega ritma dela, kjer ni potrebna groba moč in spretnost prstov obeh rok. Tožnica je bila z izpodbijanima upravnima aktoma posledično sicer še naprej razvrščena v III. kategorijo, vendar s priznano novo pravico do premestitve na drugo delovno mesto z stvarnimi omejitvami s polnim delovnim časom od 1. 12. 2015 dalje.

12V pisnem sodno izvedenskem mnenju z dne 24. 6. 2017 je Fakultetna komisija v sestavi prof. dr. D.D., specialista medicine dela in prof. dr. A.A., specialista ortopeda na podlagi iste listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda (list. št. 27 do 32) prav tako zaključila, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti. Vendar je ocenila, da je potrebna nadaljnja časovna razbremenitev na 6 ur dnevno in dodatne stvarne omejitve pri delu, kjer ni potrebno dvigovanje bremen nad nivojem ramen, dvigovanje bremen težjih od 5 kg ter da se delo opravlja v ugodnih mikroklimatskih pogojih. Oceno upira na izkazane spremembe po operaciji medialnih živcev v desnem in levem zapestju, začetne degenerativne spremembe LS hrbtenice brez utesnitev na podlagi slikovne diagnostike, artroskopske spremembe malih sklepov in Heberdenovo osteoartrozo, ki onemogoča fine gibe, bolečinski sindrom ledvene hrbtenice in stanje po SKK. Ob osebnem pregledu je ugotovila trajajočo utesnitveno nevropatijo središčnih živcev zapestja obojestransko, v predelu hrbtenice bolečinski sindrom z minor nevrološko simptomatiko - torej senzibilitetne motnje ob normalni gibljivosti s testi na nateg živcev, ki so bili negativni ter novo klinično obrabo sklepa med lopatico in ključnico. Navedene ugotovitve in mnenje so dodatno utemeljene z dopolnilnim pisnim mnenjem (list. št. 45-51), ter s prepričljivo strokovno medicinsko izpovedjo obeh članov komisije na obravnavi 13. 12. 2017 (list. št. 66 in 67) oz. 8. 3. 2018 (list. št. 75 in 76).

13Podrobno povzete obrazložitve ocenjene invalidnosti in nadaljnjega obstoja preostale delazmožnosti za 6 ur dnevno z vsemi stvarnimi razbremenitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov pritožbeno sodišče ne navaja znova. Dodatno poudarja le, da je sodno izvedensko mnenje glede na objektivizirano listinsko medicinsko dokumentacijo in ugotovljen funkcijski status, podano v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj. Ni nejasno, nepopolno ali nepravilno, kot zatrjuje tožnica in se pri tem neutemeljeno sklicuje celo na medicinsko dokumentacijo novejšega datuma, ki ne more biti upoštevna.

14V sodno socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih posamičnih upravnih aktov na podlagi dejanskega zdravstvenega stanja, izkazanega z medicinsko dokumentacijo, razpoložljivo do izdaje drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne odločbe. V konkretnem primeru torej ob upoštevanju izvidov, izdanih pred 5. 8. 2016. Medicinski izvidi novejšega datuma, vključno z ortopedskim z dne 21. 2. 2018, so lahko le predmet novega predsodnega upravnega postopka na podlagi nove zahteve, oz. novega predloga lečečega zdravnika.

Odločitev pritožbenega sodišča

15Iz predhodno navedenih razlogov je morala pritožba ostati neuspešna. Upravna akta tožene stranke sta z neizpodbijanim, že pravnomočnim delom sodbe utemeljeno odpravljena. Z izpodbijano II. točko izreka je tožnica posledično zakonito razvrščena v III. kategorijo invalidnosti s časovno razbremenitvijo 6 ur dnevno z vsemi stvarnimi omejitvami, vključno z dvigovanjem bremen nad nivo ramen (in ne nad nivo bremen). Hkrati je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dela na delovnem mestu delavec v proizvodnji "sestavljalec III" 4 ure dnevno, oziroma drugem delu 4 ure dnevno z izpodbijano IV. točko izreka utemeljeno zavrnjen.

16Na temelju 353. člena ZPP je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in odločiti, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe. Ob takšnem pritožbenem izidu je sodišče hkrati odločilo, da trpi tožnica sama svoje stroške pritožbe.

¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008, 10/2017.
² Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.