VSL Sklep I Cpg 58/2019

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka ter intervenienti na strani tožene stranke sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo naslednjih predlaganih začasnih odredb:

- „Družba D. d. d. (skrajšana firma: D. d. d.), matična številka: 000, davčna številka: 000 je do pravnomočne odločitve v zadevi dolžna izvrševati sklep petintridesete redne skupščine banke D. d. d., matična številka: 000, ki je bila v torek, 9. 10. 2018 ob 09:00 uri v prostorih sedeža banke v ..., in sicer sklep, sprejet pod drugo točko dnevnega reda: Izvolitev članov nadzornega sveta družbe D. d. d., ki se glasi:

»2.1. Za člana nadzornega sveta družbe D. d. d., ki bo nadomestil g. V. L., ki mu je prostovoljno prenehal mandat člana nadzornega sveta družbe D. d. d., se imenuje I. D. in sicer za mandat, ki začne teči z dnem sprejetja tega sklepa in se izteče s potekom mandata za katerega je bil imenovan g. V. L., to je z dnem 30. 6. 2020.

2.2. Za člana nadzornega sveta družbe D. d. d. se imenuje J. K. in sicer za mandatno obdobje 4-ih let, ki začne teči z dnem sprejetja tega sklepa.

2.3. Za člana nadzornega sveta družbe D. d. d., ki bo nadomestil g. S. K., ki mu je prostovoljno prenehal mandat člana nadzornega sveta družbe D. d. d., se imenuje T. P. in sicer za mandat, ki začne teči z dnem sprejetja tega sklepa in se izteče s potekom mandata za katerega je bil imenovan g. S. K., to je z dnem 30. 6. 2020.«

tako, da se članom nadzornega sveta, ki so bili imenovani z navedenim sklepom, in sicer članici nadzornega sveta, I. D., članu nadzornega sveta, J. K. ter članu nadzornega sveta T. P., kot članom nadzornega sveta omeji glasovalna pravica tako, da so se navedeni člani nadzornega sveta dolžni vzdržati glasovanja pri vsakokratnem odločanju nadzornega sveta D. d. d. o sledečih vprašanjih:

(i) sklepi nadzornega sveta o imenovanju ali o odpoklicu članov ali predsednika uprave D. d. d.;

(ii) sklepi nadzornega sveta o soglasju upravi D. d. d. k določitvi poslovne politike banke (1. alinea prvega odstavka 42. člena Statuta D. d. d.);

(iii) sklepi nadzornega sveta o soglasju upravi D. d. d. k določitvi finančnega načrta banke (2. alinea prvega odstavka 42. člena Statuta D. d. d.);

(iv) sklepi nadzornega sveta o soglasju upravi D. d. d. k novim izdajam vrednostnih papirjev (6. alinea prvega odstavka 42. člena Statuta D. d. d.);

(v) sklepi nadzornega sveta o soglasju upravi D. d. d. k strateškim poslovnim povezavam banke (7. alinea prvega odstavka 42. člena Statuta D. d. d.);

(vi) sklepi nadzornega sveta o soglasju upravi D. d. d. k ustanavljanju novih gospodarskih družb z večinskim lastniškim deležem banke (13. alinea prvega odstavka 42. člena Statuta D. d. d.);

(vii) sklepi nadzornega sveta o soglasju upravi D. d. d. k sklenitvi podjetniške kolektivne pogodbe (15. alinea prvega odstavka 42. člena Statuta D. d. d.).

- Družbi D. d. d. (skrajšana firma: D. d. d.), matična številka: 000, davčna številka: 000 se do pravnomočne odločitve v zadevi prepove izvrševati sklep petintridesete redne skupščine banke D. d. d., matična številka: 000, ki je bila v torek, 9. 10. 2018 ob 09:00 uri v prostorih sedeža banke v ..., in sicer sklep sprejet pod tretjo točko dnevnega reda: Imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja posameznih poslov družbe, ki se glasi:

»Skupščina delničarjev za posebnega revizorja, ki naj preveri vodenje posameznih poslov družbe D. d. d., imenuje revizorsko družbo E. d. o. o. Posebni revizor naj preveri vodenje posameznih poslov v obdobju zadnjih treh let od dneva sprejetja tega sklepa in sicer:

1Odločitve, ki jih je družba D. d. d. sprejemala kot ustanovitelj družbe S., d. o. o.

2Druge posle (kot so na primer sklepanje, podaljševanje in prekinitve kreditnih ali garancijskih pogodb) sklenjene z družbo S, d. o. o.

3Sklenitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi s predsednico uprave družbe D. d. d., ga. S. A. in postopke pozvane s prenehanjem njene funkcije predsednice uprave družbe D. d. d.

Posebni revizor naj pri preveritvi vodenja zgoraj opredeljenih poslov presodi posamezne posle oz. postopke z vidika ustreznosti postopkov in procesov sprejemanja navedenih določitev, z vidika ustreznosti navedenih odločitev (pravno-formalni vidik in vidik ekonomske upravičenosti), z vidika izvedbe posameznih poslov (transparentnost, skrbnost, gospodarnost, pravno-formalna smotrnost, ustreznost zavarovanj in obvladovanja tveganj), z vidika vpliva posameznih poslov na poslovanje in poslovne rezultate družbe (izpostavljenost tveganjem, finančno računovodski vidik), pri čemer naj posebni revizor posebni poudarek nameni tudi vprašanju ali je bila spoštovana relevantna zakonodaja in interna pravila družbe D. d. d., ki se nanašajo na preprečevanje nasprotja interesov in preveri ustreznost notranjih kontrol. Posebni revizor naj pri tem zlasti preveri in ugotovi ali so navedeni posli kakorkoli vplivali na zmanjševanje premoženja družbe D. d. d. ali bili kakorkoli drugače škodljivi za družbo D. d. d. Posebni revizor je dolžan skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, o ugotovitvah posebne revizije pripraviti pisno poročilo in se v njem opredeliti do vseh v skupščinskem sklepu navedenih poslov.«,

pri čemer se družbi D. d. d. (skrajšana firma: D. d. d.), matična številka:000, davčna številka: 000 do pravnomočne odločitve v zadevi posebej prepove:

- posebnemu revizorju, družbi E. d. o. o., matična številka 000, omogočiti pregled poslovnih knjig, dokumentacije in premoženja družbe ali njenih odvisnih družb;

- posebnemu revizorju, družbi E. d. o. o., matična številka 000, podati pojasnila in dokazila v zvezi s posli družbe ali njenih odvisnih družb;

- posebnemu revizorju, družbi E. d. o. o., matična številka 000, povrniti stroške in izplačati plačilo za delo, razen povrnitve stroškov, ki so nastali, in plačil za delo, ki ga je posebni revizor že opravil, do vključno dne vročitve tega sklepa družbi D. d. d. (skrajšana firma: D. d. d.), matična številka: 000, davčna številka: 000. (I. točka izreka).

Odločilo je še, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka zavarovanja z začasno odredbo (II. točka izreka).

2Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Navedla je, da je izpodbijani sklep v celoti nepravilen in nezakonit zaradi kršitev določb pravdnega postopka (399. člen ZPP), zmotne uporabe materialnega prava (341. člen ZPP) ter zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (340. člen ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podredno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo, toženi stranki pa naloži v vsakem primeru plačilo vseh pravdnih stroškov prvostopenjskega in pritožbenega postopka.

3Pritožba je bila vročena v odgovor toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

4Odgovor na pritožbo so 25. 1. 2019 vložili kot „intervenienti na strani tožene stranke“: D., d. o. o., S. d. d. in P. d. d. Predlagali so zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Zahtevali so, da jim tožeča stranka povrne stroške odgovora na pritožbo.

5Pritožba ni utemeljena.

6Tožeča stranka je kot delničar tožene stranke vložila tožbo zaradi razveljavitve dveh sklepov 35. skupščine tožene stranke, ki je bila izvedena 9. 10. 2018 in ki so citirani (ležeče) v 1. točki obrazložitve te sodbe .

7Če sodišče razveljavi sklep skupščine ali ga razglasi za ničnega, učinkuje sodba proti vsem delničarjem ter članom organov vodenja ali nadzora. Če gre za sklep, ki se vpiše v sodni register, se vsebina sodbe vpiše po uradni dolžnosti. Poslovodstvo mora objaviti vsebino sodbe (398. člen Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1).

8Tožeča stranka je hkrati predlagala izdajo ureditvenih (regulacijskih) začasnih odredb, na podlagi katerih naj sodišče začasno, do izdaje sodbe o tožbenem zahtevku, s katerim bo odločilo o razveljavitvi izpodbijanih sklepov 35. redne skupščine, toženi stranki naloži ravnanja, s katerimi naj ji prepove izvrševanje sprejetih skupščinskih sklepov. V zvezi s skupščinskim sklepom o izvolitvi treh članov nadzornega sveta je predlagala, da se jim omeji glasovalna pravica tako, da so se dolžni vzdržati glasovanja pri vsakokratnem odločanju nadzornega sveta D. d. d. o določenih vprašanjih; v zvezi s skupščinskim sklepom o izvedbi posebne revizije vodenja poslov in o imenovanju posebnega revizorja pa je predlagala, da se toženi stranki prepove posebnemu revizorju omogočiti pregled poslovnih knjig, dokumentacije in premoženja družbe ali njenih odvisnih družb, podati pojasnila in dokazila v zvezi s posli družbe ali njenih odvisnih družb ter povrniti stroške in izplačati plačilo za delo, razen povrnitve stroškov, ki so nastali, in plačil za že do izdaje začasne odredbe opravljeno delo.

9Sodišče prve stopnje je zahtevo za izdajo začasnih odredb zavrnilo že na podlagi navedb tožeče stranke v predlogu, ne da bi predlog vročalo v izjavo toženi stranki. Uvodoma je pojasnilo, da pogoje za izdajo začasne odredbe določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki loči začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve od začasnih odredb, ki se lahko izdajo v zavarovanje denarne terjatve. Regulacijska začasna odredba se presoja po pravilih o začasni odredbi izdani v zavarovanje nedenarne terjatve, pri čemer pa je sodišče prve stopnje v 20. točki obrazložitve ustrezno pojasnilo razloge za restriktiven pristop k izdajanju regulacijskih začasnih odredb in razloge, zakaj ocenjuje, da sodna intervencija v konkretnem primeru ni nujna niti potrebna.

10Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (drugi odstavek 272. člena ZIZ). Glede začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve pa se uporabljata tudi tretji in četrti odstavek 270. člena zakona (tretji odstavek 272. člena ZIZ)¹.

Glede predpostavke nevarnosti za izdajo začasne odredbe v zavarovanje zahtevka zaradi izpodbijanja skupščinskega sklepa o izvolitvi treh članov nadzornega sveta

11Po stališču pritožbenega sodišča je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da brez izdaje začasne odredbe ne bi bila onemogočena ali otežena uveljavitev izpodbojnosti skupščinskega sklepa. Če bo s sodbo razveljavljen sklep skupščine o izvolitvi treh članov nadzornega sveta, ki so vpisani v sodni register, bo učinkovala sodba proti vsem delničarjem in članom nadzora, poslovodstvo pa bo moralo v skladu s 398. členom ZGD-1 objaviti vsebino sodbe. Predlagana začasna odredba ne bi v ničemer teh učinkov olajšala.

12V zvezi s trditvami o težko nadomestljivi škodi, ki bi lahko nastala manjšinskim delničarjem, če bi trije člani nadzornega sveta, ki so bili imenovani z izpodbijanim skupščinskim sklepom, imeli možnost glasovanja, je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da te trditve same po sebi še ne narekujejo izdaje predlagane začasne odredbe, ker so povsem pavšalne, nastanek škode, ki naj bi se kazala v manjši donosnosti njene naložbe pa zgolj hipotetičen. S takim stališčem se pritožbeno sodišče strinja. Tožeča stranka neutemeljeno izpodbija razloge sodišča prve stopnje s trditvami, da je pri tem sodišče prve stopnje povsem prezrlo dejstvo izgube vpliva tožeče stranke v družbi D. d. d. zaradi usklajenega delovanja delničarjev, ki so sklep izglasovali. Ali je prišlo do usklajenega delovanja delničarjev banke D. d. d., sodišče prve stopnje ni presojalo, vendar je pravilno kot relevantne za odločitev presojalo trditve tožeče stranke o vplivu glasov posameznih članov nadzornega sveta. Pri tem je tudi po stališču pritožbenega sodišča pomembno načelo „Odprave nasprotij interesov“, ki je uzakonjeno v 38.a členu ZGD-1, posebej pa je poudarjeno tudi v določbi 55. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2), ki pa ga je pritožnik prezrl. Ker morajo delovati člani nadzornega sveta po principih neodvisnosti in v dobro družbi, ni mogoče sprejeti razlage o škodljivosti vpliva treh novoimenovanih članov nadzornega sveta na vpliv tožeče stranke v toženi stranki zgolj zato, ker je tožeča stranka glasovala proti njihovemu članstvu v nadzornem svetu. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tem članom nadzornega sveta ne odvzame glasovalnih pravic na tej predpostavki za izdajo začasne odredbe.

13Kot pavšalne je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi trditve, da tožena stranka z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Upniku glede na trditve, ki jih je podal o treh članih nadzornega sveta, brez izdaje začasne odredbe ne bodo nastale nobene neugodne posledice. Tožeča stranka sicer vztraja pri stališču, da ji je škoda že nastala, ker je se je njen položaj zaradi usklajenega delovanja drugih delničarjev že spremenil iz večinskega v manjšinskega. Vendar navedeno dejstvo ni v vzročni zvezi s predlagano začasno odredbo, oziroma s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja (prvi odstavek 273. člena ZIZ). Za banko in njeno poslovanje samo po sebi ne bi bilo ugodno, če bi sodišče v postopku zavarovanja omejilo glasovalne pravice polovici članom njenega nadzornega sveta o pomembnih vprašanjih imenovanja ali odpoklica članov ali predsednika uprave, o soglasju upravi k določitvi poslovne politike banke, o soglasju upravi k določitvi finančnega načrta banke, o soglasju upravi k novim izdajam vrednostnih papirjev, o soglasju upravi k strateškim poslovnim povezavam banke, o soglasju upravi k gospodarskih družb z večinskim lastniškim deležem banke ter o soglasju upravi k sklenitvi podjetniške kolektivne pogodbe. Tak ukrep bi navzven lahko celo kazal na določeno izredno stanje v banki.

14Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tudi trditve tožeče stranke, da bi tožena stranka z izdajo začasne odredbe pretrpela le neznatno škodo (tretji odstavek 272. člena v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena ZIZ). Ukrepi proti upravi ali nadzornemu svetu banke so izredni ukrepi, za katere morajo biti izpolnjeni pogoji po ZBan-2, ki pa jih v konkretnem primeru tožeča stranka ni izkazala, prav tako pa tudi ni zatrjevala katere od okoliščin, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da navedene tri osebe ne izpolnjujejo pogojev za imenovanje člana nadzornega sveta, zato ni mogoče govoriti o neznatnosti škode, če bi sodišče določenim članom nadzornega sveta banke z začasno odredbo omejilo oziroma odvzelo pravico do glasovanja v nadzornem svetu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno kot neutemeljene zavrnilo trditve tožeče stranke, da toženi stranki z izdajo začasne odredbe ne bi nastala nobena škoda.

Glede predpostavke nevarnosti za izdajo začasne odredbe v zavarovanje zahtevka zaradi izpodbijanja skupščinskega sklepa o posebnem revizorju

15Tožeča stranka je predlagala, da sodišče toženi stranki prepove, da posebnemu revizorju omogoči pregled poslovnih knjig, dokumentacije in premoženja družbe ali njenih odvisnih družb; podati pojasnila in dokazila v zvezi s posli družbe ali njenih odvisnih družb; povrniti stroške in izplačati plačilo za delo, razen povrnitve stroškov, ki so nastali, in plačil za delo, ki ga je posebni revizor že opravil, do vključno dne vročitve tega sklepa.

16Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da ZGD-1 ureja postopek imenovanja posebnega revizorja na skupščini v prvem odstavku 318. člena. Če skupščina zavrne predlog za imenovanje posebnega revizorja, ga imenuje sodišče na predlog delničarjev, katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali katerih nominalni znesek ali pripadajoči znesek osnovnega kapitala znaša najmanj 400.000,00 eurov, če obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.

17Tožeča stranka je predlagano začasno odredbo predvsem utemeljevala na stališču, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode toženi stranki (ne pa tožeči stranki). Sodišču prve stopnje je v zvezi z zavrnitvijo predlagane začasne odredbe v zavarovanje (oblikovalnega) zahtevka na razveljavitev sklepa skupščine o imenovanju posebnega revizorja očitala hiter in pavšalen zaključek, da tožeča stranka ni podala nobenih trditev o tem, kakšen delež (celotnega) poslovanja tožene stranke v zadnjih letih predstavljajo posli s podrejeno družbo ter koliko je kader tožene stranke trenutno obremenjen s svojim rednim poslovanjem ter da brez takih navedb ne more ugotoviti, ali bosta poslovodstvo tožene stranke in poslovodstvo njene podrejene družbe res tako obremenjeni, da bo zaradi zasedenosti ključnih kadrov prišlo do izgubljenih poslov in poslovnih priložnosti tožene stranke oziroma da bo ogrožena uspešnost načrtovane sanacije podrejene družbe. Navedena dejstva bi bila kvečjemu pomembna za presojo škode, ki bi nastala toženi stranki v primeru, če sodišče ne bi izdalo začasne odredbe oziroma, če bi jo izdalo, ne pa za presojo težko nadomestljive škode, ki bi nastala pritožnici kot nasprotni stranki, če sodišče začasne odredbe s predlagano vsebino ne bi izdalo. Zato v zvezi s temi trditvami sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za zaslišanje poslovodstva D. d. d. Zaradi pojasnila, kako pa bi sicer lahko izguba poslov vplivala na delničarje tožeče stranke, pa sodišče prve stopnje ni storilo očitane kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

18Neutemeljeno je stališče, da bo brez začasne odredbe sodno varstvo, ki ga tožeča stranka zasleduje z izpodbijano tožbo, ostalo izvotleno, ker bo medtem posebni revizor revizijo vodenja posameznih poslov družbe že opravil. Vzpostavitev prejšnjega stanja sicer v tem primeru res ne bo mogoča, veljali pa bodo vsi učinki, ki jih ZGD-1 določa v primeru sodbe, s katero sodišče razveljavi določen skupščinski sklep. Sicer pa, kot je bilo pojasnjeno že uvodoma, tožeča stranka tudi v primeru, če ne bi bile upoštevane glasovalne pravice delničarjev, ki so izglasovali sporni sklep, ne bi imela možnosti tem delničarjem preprečiti, da od sodišča zahtevajo imenovanje posebnega revizorja pod pogoji iz drugega odstavka 318. člena ZGD-1. Zato stališču o izvotlitvi sodnega varstva z zavrnitvijo predlagane ureditve razmerja med tožečo in toženo stranko v tem primeru ni mogoče slediti in se nanj pritožnica po stališču pritožbenega sodišča neutemeljeno sklicuje. Okoliščine, ki naj bi narekovale začasno odložitev začetka dela posebnega revizorja pa niso predmet presoje pritožbe zoper izpodbijani sklep².

O izostanku presoje verjetnosti obstoja terjatve

19Neutemeljen je pritožbeni očitek storjene bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni presojalo verjetnosti obstoja upnikove terjatve na razveljavitev skupščinskih sklepov, zaradi česar naj izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Pritožnik navaja, da se po ustaljeni sodni praksi pri obravnavi zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe vedno primarno presoja verjetnost in šele nato nevarnost. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožniku v tem smislu, da se z nevarnostjo sodišču sploh ni treba ukvarjati, če upnik s stopnjo verjetnosti ne izkaže obstoja oziroma nastanka terjatve. Ob neizkazani eni izmed predpostavk se sodišče z drugo sploh ne ukvarja³. Vendar ne drži, da sodna praksa enotno sledi postopanju po takem vrstnem redu, po katerem najprej ugotavlja predpostavko verjetnosti. Če je gotovo, da ne obstaja noben primer predpostavke nevarnosti, logično sledi, da ni pogojev za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Zato ne drži, da v tem primeru sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje še presoje predpostavke verjetnosti.

20Pritožbeno sodišče je presodilo navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (360. člen ZPP v zvezi s 15 in 239. členom ZIZ). Ker pritožnik ni uspel izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da eden od kumulativno določenih pogojev za izdajo začasne odredbe v noben primeru ni podan, je potrdilo zaključek sodišča prve stopnje, da pogojev za izdajo začasnih odredb na tej podlagi upnik ni izkazal. Zmotno je zato stališče, da „mora sodišče obrazložiti, kateri razlogi vsaj s stopnjo verjetnosti utemeljujejo obstoj terjatve“. V konkretnem primeru se sodišču doslej ni bilo treba opredeliti o verjetnosti terjatve, pač pa bo o utemeljenosti ali neutemeljenosti zahtevka sodišče prve stopnje odločilo v nadaljevanju postopka z meritorno sodbo.

21S tem se izkaže, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je bilo treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15 in 239. členom ZIZ).

22Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičena. Glede priglašenih stroškov stranskih intervenientov za odgovor na pritožbo pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da v tej fazi postopka niso bili potrebni za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 155. člena ZPP v v zvezi s 15 in 239. členom ZIZ).

¹ V nadaljevanju: verjetnost in nevarnost.
² Lahko bi bile predmet dogovora zaradi zasledovanja skupnih interesov ali eventualno postopka po 275. členu ZIZ.
³ Šipec, Plavšak, Klampfer, Jerovšek, Čebulj: Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči, upravnimi sodišči, ustavnim sodiščem ter v upravnem sporu, GV Založba, Ljubljana 2001.