VSK Sklep CDn 14/2018

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zvrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep, s katerim je zemljiškoknjižna pomočnica zavrgla njen zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice na njeno ime pri v uvodu navedeni nepremičnini. Pojasnilo je, da predlagateljica v predlogu kot podlago predlaganemu vpisu navaja le pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja, čeprav je iz prilog razvidno, da je pridobila lastninsko pravico na podlagi verige prenosov in da obstaja dvom, da je predmet pravnega posla prav nepremičnina, pri kateri se zahteva vknjižba.

Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagateljica po notarki. Navaja, da je predlagateljica predlagala, da se vknjiži lastninska pravica na posameznem delu 1 v stavbi xx k.o. ... v njeno korist in v dokaz lastništva predložila listine: - pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim med Občino C. in predlagateljico z dne 14.10.2016 ter potrdilo Okrajnega sodišča v Lenartu z dne 13.4.2017, Izp x/2017, ki potrjuje, da je izvirnik listine vložen v zbirki listin pri Okrajnem sodišču v Lenartu pod Dn.št. x/97 in sicer: notarski zapis kupoprodajne pogodbe z dne 8.11.1996 SV 519/96, ki je bila sklenjena med prodajalcem I. K. in predlagateljico kot kupovalko in prodajna pogodba z dne 15.3.1993, ki je bila sklenjena med Občino L. in kupcem I. K.. V času sklenitve prej navedenih pravnih poslov etažna lastnina še ni bila vzpostavljena, zato opis ustreza dejanskemu stanju. Vendar pa se v obeh navedenih listinah navaja, da se stanovanje nahaja v stanovanjskem objektu, ki stoji na parceli 4/7 k.o. ... . Navedena parcela je bila prvotno last Občine L., kasneje pa se je na podlagi sklenitve sporazuma o ureditvi premoženjsko pravnih razmerji med Občinami B., C., L. in S. A. z dne 31.1.21998 prenesla na Občino C., ki je postala zemljiškoknjižna lastnica Dn št. 417/201000. Parcela 4/7 k.o. ... se je z odločbo vloženo v zbirko listin pod Dn.št. 16740/2016 spremenila v parcelo 139/7 k.o. ..., objekt, ki na njej stoji in v kateri se nahaja sporno stanovanje, pa je vpisan v kataster stavb pod št. 212. Predlaga, da se predlagani vpis dovoli. Če ima kdo, potem ima zemljiškoknjižni lastnik pravni in dejanski interes, da prenese lastninsko pravico na osebo, ki izkazuje lastništvo, zato je občina C. tudi izdala Pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagateljica je predlagala vknjižbo lastninske pravice na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim med Občino C. in predlagateljico z dne 14.10.2016 in na podlagi listin, ki so že vložene v pisno zbirko listin, za katere je sodišče, ki vodi zbirko listin potrdilo, da se listini hranita v zbirki listin Okrajnega sodišča v Lenartu pod Dn.št. x/97 (5. točka prvega odstavka 142. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Gre za: kupoprodajno pogodbo sklenjeno v notarskem zapisu z dne 8.11.1996 SV 519/96, ki je bila sklenjena med prodajalcem I. K. in predlagateljico kot kupovalko in prodajno pogodbo z dne 15.3.1993, ki je bila sklenjena med Občino L. in kupcem I. K..

Drži kar navaja sodišče prve stopnje, da je predlagateljica v predlogu kot podlago za svoj vpis navedla le pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim med Občino C. in predlagateljico z dne 14.10.2016 in kupoprodajno pogodbo sklenjeno v notarskem zapisu z dne 8.11.1996 SV 519/96, ki je bila sklenjena med prodajalcem I. K. in predlagateljico kot kupovalko, le v dodatnem opisu predloga je skupaj s pogodbo z dne 8.11.1996 navedla tudi prodajno pogodbo z dne 15.3.1993, ki je bila sklenjena med Občino L. in kupcem I. K..

V obravnavani zadevi se je torej predlagateljica želela vpisati kot lastnica v zemljiško knjigo na podlagi več zaporednih pravnoposlovnih prenosov lastninske pravice. Zakon ji to omogoča, saj pri večkratnih zaporednih prenosih pravic, ki niso vpisane v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice predlaga vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo v korist njegovega pravnega prednika (drugi odstavek 150. člena ZZK-1).

Vendar obravnavani zemljiškoknjižni predlog ni bil sklepčen, saj (zgolj) dve pogodbi, ki ju je predlagateljica navedla v predlogu kot podlago predlaganemu vpisu, ne utemeljujeta zahtevanega vpisa (predlog ne bi smel biti dovoljen, sodišče ga je namreč kot procesno pomanjkljiv zavrglo). To pomeni, da ni izpolnjen pogoj za dovolitev vpisa iz 1. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1. Listine morajo biti ustrezno opredeljene, saj nedoločena navedba niti ne omogoča preizkusa predloga. Temu mora biti podrejeno tudi izpolnjevanje rubrike za dodatni opis listine v elektronskem obrazcu predloga. Zakonski zahtevi ni zadoščeno s tem, da v dodatnem opisu predlagateljica navaja pogodbo iz leta 1993. Navedba teh listin v predlogu ni sama sebi namen, omogoča vsebinski preizkus utemeljenosti predloga, v primeru, da so pogoji za vpis izpolnjeni, pa mora navedbo teh listin vsebovati tudi izrek sklepa o dovolitvi vpisa (glej drugi odstavek 152. člena ZZK-1). Nenazadnje se podatki o listinah, ki so bile podlaga za vpis, po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa vpišejo tudi v informatizirano glavno knjigo, razvidni so iz zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige in morajo biti javnosti dostopni (glej 178. in 195. ter 198. člen ZZK-1).

Že zato, poleg tega pa predlagateljica tudi ni izkazala prehod lastninske pravice z Občine L. na Občino C., kot tudi pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 161. člena ZZK-1)