VSL Sklep II Ip 3028/2018

I. Pritožba dolžnika se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. in 2. točki izreka potrdi.

II. Pritožba upnika se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. točki izreka potrdi.

III. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje, na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Pg 5896/2010 z dne 14. 7. 2015 v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 166/2016 z dne 15. 3. 2017, na predlog upnika v izpodbijani 1. točki izreka dolžniku naložilo, da v dodatnem roku 8 dni od prejema sklepa oziroma, če je vloženo sredstvo zoper ta sklep, od prejema odločbe o pravnem sredstvu, upniku izroči dokazilo zanesljivosti objekta za objekt, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja Upravne enote Ljubljana št. 000 z dne 10. 7. 2007 in na podlagi gradbene pogodbe z dne 20. 8. 2008, ki sta jo sklenila upnik kot naročnik in dolžnik kot izvajalec. V točki 2 je odločilo, da v primeru, da dolžnik v dodatnem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti, mora upniku, za vsak dan zamude od izteka 8-dnevnega roka za izpolnitev do dne, ko dolžnik izpolni svojo obveznost oziroma do dne ko upnik vloži predlog za izvršbo, plačati sodne penale v višini 50,00 EUR. V izpodbijani točki 3 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za določitev sodnih penalov, v delu v katerem upnik zahteva, da sodišče naloži dodatni 8-dnevni rok za izločitev dnevnika o izvajanju del za objekt, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljena Upravne enote Ljubljana št. 000 z dne 10. 7. 2007 in da dolžnik za primer, da svoje obveznosti ne izpolni v dodatnem 8-dnevnem roku, za vsak dan zamude plača denarni znesek nad 50,00 EUR ter da dolžnik, za primer, da svoje obveznosti ne izpolni v dodatnem 8-dnevnem roku upniku plača zakonske zamudne obresti od sodnih penalov od poteka paricijskega roka do plačila. V točki 4 pa je sodišče odločilo, da bo o stroških postopka v zvezi s predlogom za določitev sodnih penalov odločeno s posebnim sklepom.

2Zoper 1. in 2. točko izreka sklepa sodišča o določitvi sodnih penalov se pravočasno pritožuje dolžnik po stečajnem upravitelju, ki v pritožbi navaja, da že ves čas postopka dokazuje, da je upniku vso dokumentacijo že predhodno izročil, kot je sodišče že ugotovilo v primeru gradbenega dnevnika. V dokaz, da je to dejansko storil, dolžnik še enkrat prilaga odgovor na dopis odvetniku G. H. z dne 12. 12. 2011 iz katerega je razvidno, da je dolžnik vso dokumentacijo predal nadzorniku J. R., kar je dodatno razvidno tudi iz seznama izjav skladnosti garancijskih listov in navodil za I. d.o.o. z dne 20. 10. 2009, ki ga je podpisal nadzornik J. R. Iz previdnosti dolžnik prilaga še prepis izjave o zanesljivosti objekta, podpisane z njegove strani, brez podpisa nadzornika, katerega pa naj upnik pridobi direktno od nadzornika, glede na dejstvo, da je bil nadzornik njegova pogodbena stranka in ne od izvajalca.

3Upnik v odgovoru na pritožbo dolžnika vztraja, da ne drži, da bi dolžnik upniku kadarkoli izročil dokazilo o zanesljivosti objekta¹. V skladu z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in dolžnik z ugovorom v izvršilnem postopku ne more uspeti. Dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil, niti po zaključku gospodarskega spora, saj listina, ki jo je dolžnik priložil k pritožbi, ne predstavlja pravilne izpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova. Vsebino in obliko dokazila o zanesljivosti objekta, glede na drugi odstavek 92. člena takrat veljavnega Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), določa Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti objekta (v nadaljevanju Pravilnik), ki v 3. členu določa, da mora dokazilo o zanesljivosti objekta vsebovati vodilno mapo in mapo s prilogami. Vodilno mapo sestavljajo osnovni podatki, podatki o objektu in udeležencih pri graditvi, izjavo o zanesljivosti objekta, izjavo odgovornega vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in tabelarično kazalo dokazil. Vodilna mapa mora biti izdelana z obliko in mora imeti vsebino, ki je določena v prilogi 1, ki je sestavni del Pravilnika. Mapo s prilogami sestavljajo dokazila o številčenju in zaporedju, kot so navedene v tabelaričnem kazalu dokazil vodilne mape, obsegajo listine kot so potrdila, elaborati, poročila, ocene, atesti, certifikati, izjave o skladnosti, meritve, komisijski zapisniki, izkazi in druga dokazila, ki so našteta v tretjem odstavku 2. člena Pravilnika. V konkretnem primeru je dolžnik predložil zgolj izjavo o zanesljivosti objekta in tabelarični seznam posameznih dokazil, ki pa tudi nista popolna. Izjava o zanesljivosti ne vsebuje podpisa odgovornega nadzornika. Pridobitev tega podpisa je, glede na prvi odstavek 92. člena ZGO-1, obveznost dolžnika kot izvajalca in je ta z navedbo, da gre za pogodbeno stranko upnika, ne more prevaliti nanj. Ker izjava o zanesljivosti nima podpisa odgovornega nadzornika, upoštevaje prvi odstavek 92. člena ZGO-1, ni popolna. Nepopoln je tudi seznam posameznih dokazil, saj vsebuje le stran označeno s št. 2, kar nujno pomeni, da manjka stran št. 1 in v njem navedena dokazila. Glede na navedeno je jasno, da gre pri dolžnikovi izpolnitvi za nepravilno izpolnitev, zato predlaga višjemu sodišču, da izpodbijani sklep v delu, v katerem ga izpodbija dolžnik s pritožbo ohrani v veljavi, dolžniku pa naloži v povračilo priglašene stroške postopka.

4Zoper zavrnilni del sklepa (v točki 3) se pritožuje tudi upnik po pooblaščencu iz pritožbenega razloga napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb izvršilnega postopka. Iz izvršilnega naslova izhaja, da je dolžnik upniku dolžan izročiti dnevnik o izvajanju del in dokazilo o zanesljivosti objekta. Dolžnik tega dela tožbenega zahtevka v gospodarskem sporu ni prerekal. Upnik je sicer v gospodarskem sporu, v dokaz, da dnevnik o izvajanju del v konkretnem primeru sestavljata dva dokumenta in sicer gradbeni dnevnik in knjiga obračunskih izmer, v spis vložil gradbeno pogodbo z dne 20. 8. 2008, a tega dejstva sodišče, v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP, ni ugotavljalo. Dejstvo, ali je dolžnik zahtevek izpolnil, je postalo sporno šele v izvršilnem postopku, ko je dolžnik zatrjeval, da je upniku izročil, tako dnevnik o izvajanju del, kot dokazilo o zanesljivosti objekta in v dokaz priložil le gradbene dnevnike v fotokopijah. Upnik je postavil jasno trditveno podlago, da je dolžnik v predmetnem izvršilnem postopku upniku, preko sodišča, dostavil le fotokopije gradbenih dnevnikov, kar predstavlja zgolj del dnevnika o izvajanju del, saj slednjega sestavljata dva dokumenta in sicer gradbeni dnevnik in knjiga obračunskih izmer, kar določa tretji odstavek 82. člena ZGO-1. Negativnega dejstva, da ni prejel niti knjige obračunskih izmer, niti dokazilo o zanesljivosti objekta, upnik že po naravi stvari ne more dokazati drugače, kot da to dejstvo zanika in predlaga lastno zaslišanje. Upnik je torej v gospodarskem sporu izpolnil trditveno in dokazno breme glede zahtevka, ki je predmet izvršilnega postopka in je zaradi tega s svojim zahtevkom tudi uspel. V skladu z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano. V izvršilnem postopku pa se je trditveno in dokazno breme glede izpolnitve zahtevka, po pravnomočnosti izvršilnega naslova, prevalilo na dolžnika, zato je dolžnik tisti, ki bi moral dokazati, da je delno izpolnil terjatev po izvršilnem naslovu. Povedano drugače trditveno in dokazno breme, da dolžnik tudi po nastanku izvršilnega naslova ni izpolnil svoje obveznosti, ni na plečih upnika, saj to izhaja iz izvršilnega naslova. S stališča sodišča prve stopnje, da bi tako glede t.i. opozicijskega ugovora trditveno in dokazno breme nosil upnik, je v nasprotju z določilom 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, ki je vplivala na pravilnost odločbe, takšno pa je tudi stališče pravne teorije in sodne prakse². Upnik priglaša stroške pritožbe.

5V odgovoru na pritožbo dolžnik po stečajnem upravitelju prereka pritožbene navedbe upnika in sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrže ter upošteva sodbo sodišča prve stopnje. Dolžnik ponavlja, da je vse svoje obveznosti do upnika izpolnil, kar je v tem postopku dokazal in je sodišče to tudi ugotovilo.

6Pritožbi nista utemeljeni.

7Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).

8Materialnopravna podlaga za uporabo inštituta sodnih penalov je v 269. členu Obligacijskega zakonika (OZ), ki daje upniku možnost, da v primeru, če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje nedenarne obveznosti, ugotovljene s pravnomočno odločbo, zahteva naj sodišče dolžniku določi primeren dodatni rok za izpolnitev ter izreče, da bo moral, če v tem roku obveznosti ne bo izpolnil, od dneva, ko se rok izteče, upniku plačati določeno vsoto denarja za vsak dan zamude ali za kakšno drugo časovno enoto. Namen sodnih penalov je torej brez izvršbe doseči dolžnikovo izpolnitev. Zakon daje torej možnost upniku, da se prosto odloči, ali bo takoj zahteval izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve (nenadomestne ali nadomestne obveznosti), ali pa bo dolžnika poskušal prisiliti k izpolnitvi še s predlogom za določitev (in kasneje morebiti še z izterjavo) sodnih penalov. O upnikovi zahtevi, da naj se dolžniku naložijo sodni penali, odloča sodišče v izvršilnem postopku. Upnik pa lahko zahteva plačilo sodnih penalov le do vložitve predloga za izvršbo (tretji in četrti odstavek 212. člena ZIZ).

9Iz izpodbijanega sklepa torej izhajajo ugotovitve, ki se tičejo izpolnitve prej navedenih zakonskih pogojev iz 269. člena OZ in iz 212. člena ZIZ:

1. da temelji predlog upnika za določitev sodnih penalov na pravnomočni in izvršljivi odločbi, to je sodbi in sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Pg 5896/2010 z dne 14. 7. 2015, v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 166/2016 z dne 15. 3. 2017, kar predstavlja izvršilni naslov, ki dolžniku nalaga izpolnitev nedenarne obveznosti tako, da izroči upniku dnevnik o izvajanju del in dokazilo o zanesljivosti objekta za objekt, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja Upravne enote Ljubljana št. 000 z dne 10. 7. 2007 in na podlagi gradbene pogodbe z dne 20. 8. 2008, ki sta jo sklenila upnik kot naročnik in dolžnik kot izvajalec; 2. da dolžnik v postopku za določitev sodnih penalov ne more uveljavljati ugovorov, ki bi jih lahko uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, kjer je bila glavna obravnava opravljena dne 14. 5. 2015 (časovne meje pravnomočnosti), zato sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov z vpogledom listin pred zaključkom glavne obravnave; 3. da se upnik v predlogu za obnovo postopka v pravdnem postopku I Pg 5896/2010 (ki je bil zavrnjen s sklepom z dne 7. 5. 2018) sklicuje na novo pridobljeni dokaz – gradbeni dnevnik, ki ga je predložil dolžnik v odgovoru na predlog za določitev sodnih penalov dne 6. 10. 2017 v predmetni zadevi I 2415/2017, kar pomeni, da upnik razpolaga s to listino³ in je dolžnik v tem delu svojo obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil; 4. da pa dolžnik ni izkazal, da bi izpolnil svojo obveznost izročiti dokazilo zanesljivosti objekta za objekt, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja UE Ljubljana št. 000 z dne 10. 7. 2007 in na podlagi gradbene pogodbe z dne 20. 8. 2008 in da v tem delu dolžnik zamuja z izpolnitvijo svoje obveznosti; 5. da je sodišče dalo dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev obveznosti; in 6. da je sodišče zagrozilo s plačilom sodnih penalov v višini 50,00 EUR za vsak dan zamude.

10Glede na podatke v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik zasleduje izključno cilj, da bi dolžnika prisilil k izpolnitvi še preostale nedenarne obveznosti, ki je ne more izpolniti nihče drug (gre torej za nenadomestno nedenarno obveznost), kar je pravno dopustno prizadevanje, saj dolžnik še vedno ni v celoti izpolnil svoje nedenarne obveznosti po pravnomočni sodni odločbi.

11Kot ugotavlja že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, se je po podatkih AJPES, pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, še pred vložitvijo predloga za določitev sodnih penalov, dne 3. 11. 2016 nad dolžnikom začel postopek osebnega stečaja⁴, vendar ima upnik do dolžnika nedenarno terjatev, na katero pa stečajni postopek nad dolžnikom nima vpliva. Pritožbeno sodišče le še dodaja, da začetek postopka zaradi insolventnosti učinkuje (ima pravne posledice) samo za denarne terjatve in tiste nedenarne terjatve, pri katerih je mogoča pretvorba v denarno terjatev⁵ po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka. V konkretnem primeru pa ima upnik do dolžnika nedenarno terjatev, ki jo lahko izpolni le dolžnik, saj takšne nedenarne terjatve upnik ne more prijaviti v stečajnem postopku in ni možna njena pretvorba v denarno terjatev, kar posledično pomeni, da je tudi izvršba takšne terjatve dopustna⁶. Sodni penali so v tem primeru strošek stečajnega postopka⁷.

12V postopku za določitev sodnih penalov je sodišče prve stopnje razreševalo predvsem med strankama sporno vprašanje ali je dolžnik veljavno izpolnil svojo nedenarno obveznost po izvršilnem naslovu, ki dolžniku nalaga izročitev dnevnika o izvajanju del in dokazila o zanesljivosti objekta za objekt, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja UE Ljubljana št. 000 z dne 10. 7. 2007 in na podlagi gradbene pogodbe z dne 20. 8. 2008, ki sta jo sklenila upnik kot naročnik in dolžnik kot izvajalec.

13Tudi v postopku določitve sodnih penalov velja načelo stroge formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče upniku ne more prisoditi kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati, pri čemer je postopek določitve sodnih penalov namenjen določitvi dodatnega roka za izpolnitev nedenarne terjatve, ki je bila že ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik v postopku za določitev sodnih penalov ne more uveljavljati ugovorov, ki bi jih lahko uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, kjer je bila glavna obravnava opravljena dne 14. 5. 2015, ob upoštevanju časovnih mej pravnomočnosti in iz tega razloga zavrnitev predlaganih dokazov (z vpogledom listin pred zaključkom glavne obravnave) je pravilna, zato se v izogib ponavljanju, v tem delu pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na pravilne razloge prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

14Pravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnik delno izpolnil svojo obveznost po izvršilnem naslovu, ki dolžniku nalaga tudi izročitev dnevnika o izvajanju del in dokazila o zanesljivosti objekta za objekt, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja UE Ljubljana št. 000 z dne 10. 7. 2007 in na podlagi gradbene pogodbe z dne 20. 8. 2008, na kar se sklicuje sam upnik v predlogu za obnovo postopka v pravdnem postopku I Pg 5896/2010⁸. Upnik se namreč sklicuje na novo pridobljeni dokaz – gradbeni dnevnik, ki ga je predložil dolžnik v odgovoru na predlog za določitev sodnih penalov dne 6. 10. 2017 v predmetni zadevi I 2415/2017, kar pomeni, da upnik razpolaga s to listino⁹. Razlogi sodišča prve stopnje, da je dolžnik v tem delu izpolnil svojo obveznost, kot mu je naložena v izvršilnem naslovu (izročitev dnevnika o izvajanju del) in da upnik ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu, da se je pri gradnji objekta, poleg gradbenega dnevnika vodila še knjiga obračunskih izmer¹⁰, ki se vodi v primeru, če so cene v pogodbi določene za mersko enoto posameznih del, za takšno odločitev so jasni in prepričljivi in jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema. V izvršilnem postopku namreč sodišče, v skladu z načelom formalne legalitete, ne more dolžniku naložiti več ali drugače kot to izhaja iz izvršilnega naslova. Dolžnik je torej v tem delu svojo obveznost izpolnil, kot mu to nalaga izvršilni naslov, zato je sodišče prve stopnje v tem delu predlog upnika pravilno zavrnilo in to dejstvo v nadaljevanju upoštevalo pri določitvi višine sodnih penalov.

15Po oceni pritožbenega sodišča je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da so v ostalem delu izpolnjeni vsi pogoji za določitev sodnih penalov, zato je sodišče dolžniku izreklo dodatni rok za izpolnitev njegove preostale obveznosti.

16Pri sodnih penalih gre za neke vrste privatno kazen, ki je po svoji naravi in namenu zelo podobna pogodbeni kazni (247. do 254. člen OZ). Sodni penali in pogodbena kazen imajo enak namen, to je z grožnjo denarne sankcije dolžnika spodbuditi k čimprejšnji izpolnitvi nedenarne obveznosti. Poleg tega je plačilo penalov pogojna obveznost, za katero niti ni nujno, da bo nastala (bodisi zato, ker bo dolžnik izpolnil svojo nedenarno obveznost v roku, bodisi zato, ker upnik ne bo zahteval izterjave sodnih penalov). Glede višine in omejitve sodnih penalov je sodišče prve stopnje jasno obrazložilo, zakaj je sledilo predlogu upnika in zakaj je omejilo višino sodnih penalov (delna izpolnitev obveznosti), zato se pritožbeno sodišče, v izogib ponavljanju, tudi v tem delu v celoti sklicuje na pravilne razloge, vsebovane v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in jih sprejema kot svoje. Pri določitvi višine sodnih penalov je namreč sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pomen dejanja, ki ga mora opraviti dolžnik in druge okoliščine primera, saj tako določen znesek predstavlja ustrezen pritisk na dolžnika, pri čemer je odmerjena višina penalov dovolj visoka, da preprečuje, da bi se dolžniku, glede na vsebino njegove obveznosti, bolj splačalo plačevati sodne penale kot pa izpolniti obveznost. V primeru, da dolžnik v celoti izpolni svojo obveznost, pa lahko sodišču predlaga znižanje sodnih penalov, v skladu z drugim odstavkom 269. člena OZ.

17Ker torej izpodbijana odločitev nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, sodišče druge stopnje pa ob reševanju obeh pritožb tudi ni našlo ostalih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi upnika in dolžnika kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje kot zakonit in pravilen potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kot izhaja iz izreka tega sklepa.

18Upnik, ki je priglasil pritožbene stroške v tem postopku ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Svoje stališče, da ni prejel dnevnika o izvajanju del je upnik v tem postopku že obširno pojasnil in se zato, v izogib ponavljanju, na to sklicuje.
² Prim. Hinko Jenull in Aleš Galič, Zakon o izvršbi in zavarovanju vključno z novelo ZIZ-A s komentarjem in uvodnimi pojasnili GV Založba 2002, str. 203 in odločbe VSRS II Ips 24/2013 in VSL II Ip 25/2018 ter II Ip 1599/2017.
³ Upnik je v predlogu za obnovo postopka izrecno navedel, da mu je bil gradbeni dnevnik izročen 6. 11. 2017.
⁴ St .../2016.
⁵ Gl. 253. člen ZFPPIPP in prim Nina Plavšak, Komentar k temu členu (ta pretvorba ima značilnost spremembe vsebine obligacijskega razmerja.
⁶ Zato je dopustno za takšne terjatve izdati tudi sklep o določitvi sodnih penalov po začetku stečajnega postopka.
⁷ Sodna praksa v to skupino uvršča npr.terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine (VSL I Cp 1601/2016 z dne 14. 9. 2016, VSK I Ip 61/2012 z dne 12. 4. 2012, VSK sklep I Ip 785/2010 z dne 23. 6. 2010, o tem tudi mag.Damjan Orož v prispevku na izvršilni šoli „Razmerje med stečajem, pris.poravnavo, izvršbo in sodnimi penali“.
⁸ Predlog za obnovo v pravdnem postopku je bil zavrnjen s sklepom z dne 7. 5. 2018.
⁹ Upnik je v predlogu za obnovo postopka izrecno navedel, da mu je bil gradbeni dnevnik izročen 6. 11. 2017.
¹⁰ Kot je to določal 82.člen ZGO-1 v zvezi s Pravilnikom o gradbišču (Ur.list RS št. 55/2008).