VSL Sklep I Cp 746/2018

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dediča B. B. in C. C. sama nosita stroške za odgovor na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zapuščinski postopek prekinilo za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, če bo vložena ustrezna tožba (I. in IV. točka izreka), dedinjo A. A. napotilo na pravdo, da zoper dediča B. B. in C. C. vloži tožbo, da premoženje, ki ga je po pogodbi z dne 3. 8. 1992 prejela od zapustnice, ni (v celoti ali deloma) darilo (II. točka izreka), določilo 30 dnevni rok za vložitev tožbe, ter jo opozorilo da bo nadaljevalo zapuščinsko obravnavo, če tožba ne bo vložena (III. točka izreka).

2Sodišče je postopek prekinilo, ko je ugotovilo, da so med zakonitimi dediči zapustnice sporna dejstva (glede obstoja in vrednosti darila), od katerih je odvisna njihova dedna pravica (210. člena Zakona o dedovanju - ZD). Ugotovilo je, da je zapustnica kot izročevalka s svojo hčerko A. A. 3. 8. 1992 sklenila izročilno pogodbo, s katero ji je izročila stanovanje, pri tem pa si je izgovorila pravico dosmrtnega bivanja. Preostala dediča pri pogodbi nista sodelovala, se z njo nista strinjala in k izročitvi nista dala privolitve, v zapuščinskem postopku pa zatrjujeta prikrajšanje nujnega deleža. Zato je odločilo, da je na dedinji A. A., da izpodbije zakonsko domnevo po takrat veljavnem 110. členu ZD, da pri izročilni pogodbi ne gre za darilo, ampak za odplačno pogodbo o preužitku. Njeno pravico je štelo za manj verjetno in je njo napotilo na pravdo.

3Pritožnica se pritožuje zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi obrazloži, da ko je zapustnica kupila stanovanje, pritožnica ni imela državljanstva Republike Slovenije in ni mogla nastopiti kot kupec, prispevala pa je celotno kupnino za nakup stanovanja, saj je materi nakazala 8.000 CHF. V tem stanovanju je mati živela skupaj z zakonitim dedičem C. C.vse do svoje smrti osemnajst let in sedem mesecev. Prenos stanovanja ni bil brezplačen, saj ni šlo za izročilno pogodbo, ampak za pogodbo o preužitku. Namen izročevalke ni bil podariti svoje premoženje, temveč si v starosti zagotoviti pravico do stanovanja in materialne pomoči. Dogovorjeno je bilo, da se izročnina v celoti poračuna z denarno ovrednotenimi dajatvami. Pogodbeni namen ob sklepanju sporne izročilne pogodbe torej ni bil v daritvi, temveč v sklenitvi odplačne pogodbe. Svoje obveznosti je pritožnica do smrti zapustnice dosledno spoštovala in jih izvrševala. Zaradi aleatorne narave pogodbe o preužitku odplačnosti ni mogoče ugotavljati s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev. Ker je šlo za odplačen pravni posel, je pravica preostalih dedičev do izplačila nujnih deležev manj verjetna, zato je treba njiju napotiti na pravdo.

4V odgovoru na pritožbo dediča B. B. in C. C. navajata, da ni res, da bi stanovanje kupila pritožnica, in tudi ni res, da gre za pogodbo o preužitku, ampak gre za izročilno pogodbo, s katero je pritožnica od zapustnice prejela darilo.

5Pritožba ni utemeljena.

6Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da pritožnica sklep sodišča prve stopnje zgolj formalno izpodbija v celoti, saj se konkretne pritožbene trditve nanašajo le na drugo točko izreka, s katero jo je sodišče napotilo na pravdo. Ker na pavšalne in nedoločne pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni dolžno odgovarjati in ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, je izpodbijani sklep potrdilo v I., III. in IV. točki izreka.

7Pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, so neutemeljene. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu materialno pravo obrazložilo in ga pravilno uporabilo, pri čemer se je izreklo do vseh nasprotnih si trditev dedičev¹ in takšnemu materialnopravnemu stališču ni kaj za dodati. Sodišče je pravilno opredelilo, da je bila v času sklenitve izročilne pogodbe (priloga A 2) ta opredeljena v ZD (sedaj jo opredeljujejo določila Obligacijskega zakonika). Takrat veljavni ZD je v 107. in 110. členu določal, da je izročitev premoženja veljavna le tedaj, če se s tem strinjajo vsi otroci, posvojenci in drugi izročiteljevi potomci, ki bodo po zakonu poklicani, da po njem dedujejo. Če se kakšen dedič ni strinjal z izročitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, za darila, in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je dal dedičem. Ker ni bilo prerekano, da se zakonita dediča B. B. in C. C. z izročitvijo zapustnice po sporni izročilni pogodbi nista strinjala, gre po 110. členu ZD šteti, da je pritožnica od zapustnice prejela darilo. Zapustnica si je skladno s 111. členom ZD z izročilno pogodbo izgovorila pravico dosmrtnega bivanja in uživanja izročenih stanovanjskih prostorov.² Če izročilna pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, velja med pogodbeniki ta druga pogodba, če je to v skladu z namenom, ki so ga pogodbeniki imeli pred očmi ob sklenitvi pogodbe. Torej je izročilna pogodba v tem delu odplačna in s tem odpade zakonska konverzija izročiteljevih razpolaganj v darila.³

8V tej fazi postopka glede izročilne pogodbe ni razčiščeno, ali gre v celoti za darilno, delno odplačno ali odplačno pogodbo. Ta sporna dejstva se bodo razčiščevala v pravdi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da mora zakonsko domnevo, da gre pri izročilni pogodbi, pri kateri nista sodelovala preostala dediča, v celoti ali delno za darilo, izpodbiti toženka.⁴ Njena pravica je manj verjetna, saj preostala dediča, kljub določenim listinam v sodnem spisu, ki bi lahko kazale na vsaj delno odplačno pogodbo, ščiti zakonska domneva.

9Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP v povezavi s 163. členom ZD) in izpodbijani sklep potrdilo.

10Nasprotna dediča skladno s 174. členom ZD sama nosita stroške za odgovor na pritožbo.

¹ 8. točka obrazložitve.
² 5. člen pogodbe.
³ B. Podgoršek v: Obligacijski zakonik s komentarjem, N. Plavšak in ostali, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, komentar k 551. členu, str. 523.
⁴ VS RS II Ips 650/96 z dne 9. 4. 1998.