VSRS Sodba III Ips 144/2014

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Dosedanji potek postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za povrnitev škode, ki naj bi tožnici nastala z izplačevanjem družinske pokojnine B. B., hčerki v prometni nesreči umrlega E. B. Povzročitelj prometne nesreče je bil zavarovanec toženke. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

2Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 113/2014-9 z dne 23. 9. 2014 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pravna podlaga za zahtevek tožeče stranke določba 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP) ali določbi 271. in 274. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) oziroma ali so določbe ZPIZ-1 glede na določbe ZOZP lex specialis.

3Na podlagi navedenega sklepa je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5Vrhovno sodišče ob odločanju o dopuščeni reviziji izpodbijano sodbo preizkusi le glede tistih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), ter v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji (prvi odstavek 371. člena ZPP). Ker revizija glede očitka o neuporabi določb 15. in 20. člena ZOZP ter v zvezi z očitki nemogočega izračuna kapitaliziranega zneska vplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni bila dopuščena, se Vrhovno sodišče do teh očitkov ni opredelilo.

Relevantno dejansko stanje.

6E. B. je umrl v posledici prometne nesreče, ki jo je 9. 7. 2007 povzročil zavarovanec tožene stranke. Tožeča stranka je B. B., hčerki pokojnega, priznala pravico do družinske pokojnine in ji iz tega naslova v letih 2009 do 2011 plačala 5.501,44 EUR.

Odločitev sodišč nižjih stopenj.

7Tožnica je tožbeni zahtevek za plačilo škode v višini izplačanih družinskih pokojnin utemeljevala na določbah ZPIZ-1, ki naj bi predstavljale pravno podlago za regresni zahtevek do toženke.

8Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da določbe ZPIZ-1 dajejo pravno podlago (le) za regresni zahtevek tožnice zoper direktnega povzročitelja prometne nesreče. Na podlagi določbe 18. člena ZOZP pa sta zaključili, da tožnica kot posredna oškodovanka od zavarovalnice ne more uspešno terjati povračila celotne škode. Po mnenju sodišč prve in druge stopnje lahko tožnica od toženke zahteva le sorazmerni del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote.¹

Revizijske navedbe.

9Revidentka trdi, da ima status oškodovanke in kot taka pravico zahtevati povračilo škode skladno z 274. členom ZPIZ-1. Uporabo določb ZPIZ-1 utemeljuje z navedbami, da ZPIZ-1 v razmerju do ZOZP predstavlja specialnejši in kasnejši zakon. Ne strinja se s sodiščema nižjih stopenj, ki razlikujeta med posrednimi in neposrednimi oškodovanci, saj je to po njenem prepričanju v nasprotju z določbami ZOZP.

Razlogi za zavrnitev revizije.

10ZPIZ-1 določa, da lahko tožnica zahteva povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil invalidnost, telesno okvaro, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca (prvi odstavek 271. člena). Odškodnina, ki jo ima tožnica v takem primeru pravico zahtevati, obsega nastale stroške in celotne zneske pokojnine oziroma drugih dajatev, ki jih plačuje tožnica (drugi odstavek 274. člena).

11ZOZP določa, da so z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za stroške zdravljenja in druge nujne stroške, nastale v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, ter za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se določi v kapitaliziranem znesku glede na preostalo delovno dobo in starost poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote (prvi odstavek 18. člena).

12Tožničin zahtevek za povračilo družinske pokojnine je po vsebini regresni zahtevek.

13Pravno podlago odškodninskih zahtevkov tožnice predstavlja prvi odstavek 271. člena ZPIZ-1. Vendar pa je, kadar škoda nastane kot posledica prometne nesreče, primarno treba uporabiti določbe ZOZP, saj je odgovornost povzročitelja nezgode predmet zavarovanja v prometu. ZOZP namreč ureja ravno obvezna zavarovanja v prometu, zato je v takih primerih v razmerju do ZPIZ-1, ki na splošno ureja regresne zahtevke tožeče stranke, lex specialis.² Revizijske trditve, da je ZPIZ-1 v razmerju do ZOZP specialnejši predpis, po povedanem niso utemeljene.

14ZOZP v 18. členu tožnici izrecno podeljuje aktivno stvarno legitimacijo za zahtevke zoper odgovornostno zavarovalnico. Vendar pa je obseg teh zahtevkov ožji kot po ZPIZ-1. Zahtevki tožnice zoper odgovornostno zavarovalnico so namreč omejeni glede na vrsto škode, do katere je tožnica upravičena. Uspešno lahko uveljavlja le povrnitev stroškov zdravljenja in drugih nujnih stroškov ter sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do povrnitve izplačane družinske pokojnine pa tožnica ni upravičena, saj ji zakon te pravice ne daje.

15Trditve revidentke, da ZOZP ne razlikuje med posrednimi in neposrednimi oškodovanci, držijo le v smislu, da ZOZP terminov posredni in neposredni oškodovanec izrecno ne vsebuje. Tudi sicer pojem „posredni oškodovanec" ne izvira iz pozitivnega prava, je pa pogosto (tudi v odločitvah, ki razlagajo 18. člen ZOZP) uporabljen v sodni praksi. Ta šteje, da so neposredni oškodovanci tisti, ki so bili neposredno udeleženi v škodnem dogodku, vsi ostali so pa posredni oškodovanci (glej npr. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 127/2002 z dne 2. 12. 2003). Posredni oškodovanci so praviloma aktivno legitimirani za odškodninski zahtevek le tedaj, ko jim pravo to pravico posebej priznava.³ Tak primer je tudi 18. člen ZOZP, ki priznava tožnici in ZZZS aktivno legitimacijo v tožbah proti avtomobilskim zavarovalnicam.

Odločitev o reviziji.

16Po obrazloženem je bilo treba revizijo tožeče stranke zavrniti, ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena (378. člen ZPP).

17Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker tožnica z revizijo ni uspela, sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

¹ Sodišči nižjih stopenj sta tožbeni zahtevek kljub toženkini (delni) pripoznavi (v smislu prvega odstavka 18. člena ZOZP) zavrnili, saj tožnica zahtevka v tem delu ni določno postavila.
² Glej sodbi Vrhovnega sodišča III Ips 73/2014 z dne 11. 11. 2014 in III Ips 125/2014 z dne 19. 1. 2016.
³ Glej 8. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča U-I-116/09-6 in Up-495/09-6 z dne 20. 5. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru Cpg 129/2008 z dne 6. 2. 2009.