UPRS Sodba I U 143/2017-17

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je Občinska uprava Občine Log-Dragomer v postopku Javnega razpisa zavrnila predlog tožeče stranke za sofinanciranje športnih vsebin letnega programa športa na območju Občine Log – Dragomer v letu 2014 (v 1. točki izreka) in ugotovila, da v postopku niso nastali posebni stroški (v 2. točki izreka).

2Iz obrazložitve sledi, da je bila v ponovnem postopku (po sodbi naslovnega sodišča I U 1313/2015 z dne 2. 2. 2016) imenovana komisija za ocenjevanje (vrednotenje) športnih vsebin v skladu skladno z 8. členom Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Log-Dragomer (Uradni list RS, št. 122/07, 80/09 in 106/12, v nadaljevanju Pravilnik), ki je (po odpravi odločbe v pritožbenem postopku) predlog tožeče stranke ponovno ocenila in ugotovila, da pogojev za dodelitev finančnih sredstev ne izpolnjuje. Odločitev je oprta na ugotovitev komisije, da tožeča stranka ni izkazala, da ima člane, ki jih je navedla v seznamu članov in posledično, da je prijavljene programe (iz točk 1.1., 1.2, 1.5, 1.8 in 2) izvedla za člane, ki jih je navedla v svoji vlogi. Iz enakega razloga tožeči stranki ne pripadajo sredstva v okviru 12. točke Meril za vrednotenje športa v Občini Log-Dragomer (v nadaljevanju Merila) – Delovanje društev in športnih zvez. Iz razlogov, ki jih navaja komisija, pa po presoji prvostopenjskega organa tudi ni izkazana izpolnitev pogojev za dodelitev sredstev v okviru točke 6 - Športni objekti, točke 7 – Izobraževanje, usposabljanje strokovnih kadrov in točke 10 – Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve.

3Pritožba tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo je bila z odločbo Župana št. 671-10/2013-258 z dne 20. 12. 2016 kot neutemeljena zavrnjena, izpodbijana odločitev pa potrjena kot pravilna in skladna z določbami Pravilnika, na katerega se sklicuje.

4Tožnik se z odločitvijo ne strinja. Toži zaradi njene neskladnosti z določbami 3., 5., 6., 8., 11., 13., 14., 15., 17., 18., 20., 22. in 24. člena Pravilnika, neskladnosti z razpisnimi pogoji ter zaradi kršitev 35., 36., 37., 214., 237. in 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in zaradi kršitve 14. člena Ustave. Komisija je vrednotenje opravila brez Meril, ki so obvezna priloga k Pravilniku. Merila so bila namreč s sklepom Občinskega sveta ukinjena (Ur. l. RS, št. 80/09), nova Merila pa niso bila sprejeta. Ob upoštevanju vloge, ki jo je sodišče prejelo 3. 4. 2017, sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

5Tožnik uvodoma opiše dosedanji potek postopka in poudari, da je prvostopenjski organ v ponovljenem postopku ugotovil, da tožnik izpolnjuje razpisne pogoje in (po dopolnitvi vloge) dne 21. 6. 2016 izdal sklep, po katerem je bilo tožniku odobreno sofinanciranje v višini 2.304,04 EUR. Po odpravi navedenega sklepa v pritožbenem postopku, je postopek ugotavljanja popolnosti vloge neutemeljeno ponovil in v nasprotju s prvotno ugotovitvijo sklenil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih bi bil upravičen do sredstev iz razpisa. Tožnik je za vodečo občinsko strukturo moteč. Ker opozarja na nepravilnosti pri lastninjenju in razpolaganju s športnimi objekti v lasti občine ter na nepravilnosti pri dodeljevanju in kontroli porabe dodeljenih sredstev (privilegiranim) društvom, ki jih vodi podžupan, je deležen nenehnih pritiskov, šikaniranja in onemogočanja delovanja.

6Trditev, da je bila komisija imenovana skladno z 8. členom Pravilnika, po navedbah tožbe ne drži. Tožena stranka je izvajalce športnih vsebin sicer pozvala k podaji predlogov za člane komisije, vendar jim je objavljeni rok, ki je ob objavi že potekel, podajo predlogov onemogočil. Predloga sta tako podala le društvo podžupana in športno društvo A. (iz interesne sfere podžupana) in sta v izrazitem konfliktu interesov (35. do 38. člen ZUP) in v nasprotju s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP. Po 8. členu Pravilnika morata imeti predlagana kandidata ustrezno izobrazbo in večletne izkušnje na področju delovanja športa v občini. Predlog podatkov o izobrazbi in izkušnjah predlaganih članov komisije ne vsebuje, sklepa o (njunem) imenovanju zato v tem pogledu ni mogoče preizkusiti. Najmanj dva člana komisije sta po mnenju tožnika v izrazitem konfliktov interesov in jih zato župan ne bi smel imenovati oziroma bi se morala sama izločiti iz odločanja. B.B. je član C., liste, ki je kandidirala na občinskih volitvah in iz katere sta tako župan kot tudi podžupan. Članica te liste je tudi predsednica komisije D.D.. Komisija je torej sestavljena po strankarskem oziroma interesnem ključu, kar toženi stranki omogoča šikaniranje tožeče stranke in sprejemanje nezakonitih sklepov. To potrjujejo tudi predlagane spremembe Pravilnika in vsebina odločitev, ki so bile sprejete v dosedanjem postopku. Stališče tožene stranke, da so sklepi, sprejeti na izrednem občnem zboru društva, neveljavni, je nenavadno in pravno neargumentirano. Tudi ob upoštevanju tega stališča bi tožena stranka tožeči stranki morala priznati 402 člana in ji v tem obsegu zagotoviti sofinanciranje. Nikakor pa ni pravilna ugotovitev, da društvo (ob plačani članarini 1890,00 EUR) nima članov. V obrazložitvi je ponovljena manipulacija z vpisnimi listi, ki jo je sodišče že zavrnilo. V tej zvezi tožnik ponovno poudarja, da je podjetje E. d.o.o. pogodbeni izvajalec vadb po programu tožeče stranke, kar je razvidno iz pogodbe, s katero tožena stranka razpolaga. Ker je strokovni kader in objekt največji strošek, ni logično, da se vadbe in najem objekta plačujejo na račun društva, ki bi moralo sredstva nakazati E. d.o.o., tako da bi se prihodki nerealno prikazovali dvakrat. Ker je tožeča stranka naravnana neprofitno, ji člani plačujejo le članarino, podjetju pa stroške vadb, v katerih so zajeti stroški kadra in objekta. Nenavadna je tudi navedba tožene stranke, da vpisni listi izkazujejo pristop h E. d.o.o.. Tudi kopija vpisnega lista, ki jo je k odločbi priložila tožena stranka, ni kopija vpisnega lista, ki ga uporablja tožeča stranka. Zaradi manipulacij z vpisnimi listi je tožeča stranka vse originale vpisnih listov žigosala, kar je razvidno iz priloge 11. Ugotovitvi, da tožeča stranka članov nima, pa nasprotuje tudi ugotovitev, da je iz cenika družbe razvidno, da imajo člani tožeče stranke 10% popust pri skupinskih vadbah in fitnesu.

7Tudi ostale ugotovitve tožene stranke so bile argumentirano ovržene že v prejšnjih postopkih, zato jih tožnik ne ponavlja. Poudari le, da je zavrnitev financiranja po 6. točki neobrazložena (sklicevanje na sklep Občine Vrhnika je brez podlage v sprejetih sklepih tožene stranke). Enako velja za zavrnitev v okviru točke 7. Kot je tožnik že pojasnil, s svojim kadrom ni razpolagal, programe je pogodbeno izvajal E. d.o.o., tožnik pa je člane izobraževal z namenom usposobiti svoj kader za izvajanje društvenega programa. Ugotovitev, da mora član, ki je poslan na izobraževanje, že izvajati program v društvu, je brez podlage v Merilih in v nasprotju z zakonodajo, po kateri je strokovna usposobljenost pogoj za izvajanje programov. Izpolnjeni pa so po stališču tožbe tudi pogoji za sofinanciranje po 10. točki Meril.

8Tožena stranka v odgovoru na tožbo obrazloženo zavrača tožbene navedbe in vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne, tožniku pa naloži plačilo vseh stroškov postopka.

9V pripravljalni tožnik vztraja, dodatno utemeljuje in dokazuje svojo trditev, da je zatrjevano nezakonito delovanje komisije posledica njene nezakonite sestave, ki deluje v interesu župana in podžupana. Tožnik je ustanovljen na podlagi Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1) in je trditev, da članstva ni izkazal, že iz tega razloga neutemeljena. Iz uradnih evidenc Ajpes je razvidno tudi, koliko sredstev iz naslova članarin je prejel na transakcijski račun. Pristopne izjave, na katere se sklicuje tožena stranka, so bile pridobljene nezakonito in so kot take neveljavne. Zaradi manipulacij z pristopnimi izjavami je tožnik vse veljavne izjave članov dodatno opremil z žigom in tako zagotovil verodostojnost in veljavnost dokumentacije. Vse izjave, ki jih tožena stranka prilaga kot dokaz, so brez žiga. Neresnična je tudi navedba tožene stranke, da je F. v celoti v lasti E. d.o.o., saj je objekt v solasti tožene stranke. V Pravilniku ni določbe, da se sofinancirajo samo objekti, ki so občinskega pomena. Sofinanciranje za objekte prejme tudi podžupanovo društvo, čeprav so objekti v lasti društva. Iz besedila Javnega razpisa ni razvidna zahteva, da mora strokovni delavec že opravljati delo pri društvu, temveč, da mora po pridobitvi izobrazbe opravljati delo pri izvajalcu športnih programov. G.G. je pogodbo o delu sklenila v letu 2014, zato je tožnik do sofinanciranja izobraževanja upravičen.

10Tožena stranka v svojem odgovoru na pripravljalno vlogo zavrača tožnikove navedbe. V zvezi s sestavo komisije vztraja, da zatrjevani konflikt interesov ni podan. Prvič zato, ker politična pripadnost na odločanje o financiranju športa nima vpliva, drugič pa zato, ker se v ponovljenem postopku ni odločalo o drugih vlogah, razen o vlogi tožnika in zato na sredstva, ki so bila dodeljena podžupanovemu društvu, izpodbijana odločitev ne vpliva. Dejstva, ki jih navaja tožnik, se ne nanašajo na postopek, ki je predmet tega spora: vrednotenje predloga je v ponovnem postopku izvedla komisija brez zunanjega izvajalca, priloženi dopis se nanaša na vrednotenje vlog za leto 2010, vabilo na dopisno sejo pa na postopek dodeljevanja sredstev za leto 2016. Predmet tega spora tudi niso premoženjskopravna razmerja na športnih objektih in tudi ne denarno kaznovanje tožnika v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Merila so skladno s Pravilnikom veljavna in niso bila odpravljena. Je pa bila s spremembami pravilnika odpravljena omejitev iz 22. člena, ki se nanaša na Letni program športa, ki je podlaga za Javni razpis. Omejitev iz 22. člena Pravilnika se navezuje na omejitve na podlagi 21. člena, ki pa so bile s spremembo Pravilnika (Ur. l. RS, št. 80/09) odpravljene. Da tožnik s svojimi navedbami zavaja sodišče, je razvidno iz navedb o odtujitvi in ponarejanju vpisnih listov. Kako jih je organ prve stopnje pridobil, je razvidno iz obeh odločb ter pojasnjeno v odgovoru na tožbo. H.H., ki je zakoniti zastopnik tožnika in E. d.o.o. tudi sam ve, zakaj predloženih vpisnih listov ni opremil z žigom. V zadevi gre za dodelitev sredstev za leto 2014, zato so navedbe tožnika, da je v letu 2017 nepremičnina v solasti tožene stranke, brezpredmetne.

11V nadaljnji pripravljalni vlogi tožnik vztraja pri ugovoru neenakega obravnavanja, saj se je tožena stranka za pregled pristopnih izjav odločila le pri tožniku, čeprav iz javno objavljenih podatkov prihodki iz naslova članarin niso skladni s številom članov društva tudi pri ostalih predlagateljih, npr. pri podžupanovem L.. Predlaga zaslišanje priče I.I., predsednice komisije za šport, ki je odstopila zaradi nestrinjanja s postopkom obravnave vloge in zaradi onemogočanja komisije pri opravljanju njenega dela. Tožnik ne trdi, da obstaja konflikt interesov zaradi politične pripadnosti, temveč da politična pripadnost omogoča konflikte interesov. Zaradi politične pripadnosti je bil na funkcijo podžupana imenovan g. J.J. in pooblaščen, da deluje na področjih športa v občini. Ker je istočasno tudi predsednik dveh zasebnih športnih društev, za katera je uspel nezakonito pridobiti proračunska sredstva, je vsekakor izrabil svoj politični položaj v zasebne interese in v teh primerih vsekakor gre za konflikt interesov. Dejstvo, da se je v ponovnem postopku odločalo le o predlogu tožnika, navedenega ne spreminja. Vse navedbe, ki se ne nanašajo na konkretni postopek, predstavljajo dokaz o načinu funkcioniranja občinskega sistema. Tožnik zato vztraja na zatrjevanem neupravičenem dodeljevanju sredstev podžupanovemu društvu in dodaja, da tožena stranka, kljub zakonski zavezi, ne uveljavlja vračila nenamensko porabljenih sredstev. Primer nezakonitega lastninjenja občinskega premoženja pa je že predmet kriminalistične preiskave. Sklep, ki je bil objavljen v Uradnem listu, nedvoumno dokazuje, da so Merila odpravljena. S spremembami Pravilnika, ki jih omenja tožena stranka, je bil odpravljen 22. člen, ki je predstavljal varovalko pred privilegiranim sofinanciranjem in omejeval obseg sredstev za posamezno vsebino športa. V zvezi s članstvom še dodaja, da ga tožena stranka ni nikoli pozvala, da dokaže članstvo za konkretno navedene člane za posamezen program. Zato meni, da tožena stranka ni uspela dokazati, da udeleženci prijavljenih vsebin niso člani. Tožena stranka je bila solastnica F. že v letu 2014, zato njena (drugačna) navedba ne drži.

12Tožba ni utemeljena.

13Po pregledu spisov in izpodbijane odločbe sodišče v nasprotju s tožbenimi očitki sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z Javnim razpisom in določbami Pravilnika, na katere se sklicuje. Kršitev procesnega zakona, ki bi narekovale njeno odpravo, sodišče ne ugotavlja. Strinja se tudi z razlogi, s katerimi je odločitev utemeljena in z razlogi, s katerimi pritožbene ugovore zavrne organ druge stopnje. Tožbene ugovore, ki so vsebinsko enaki pritožbenim, zato na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) z enakimi razlogi, ne da bi jih ponavljalo, zavrača tudi sodišče.

14Skladno z 8. členom Pravilnika vrednotenje športnih vsebin, prispelih na javni razpis, opravi tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan in je sestavljena iz enega člana, imenovanega izmed kandidatov, predlaganih s strani Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, ki je predsednik komisije, in dveh članov, imenovanih izmed kandidatov, predlaganih s strani izvajalcev športnih vsebin v občini, z ustrezno strokovno izobrazbo oziroma izkušnjami. Predsednika komisije imenuje župan, upravno-administrativne naloge za komisijo pa izvaja občinska uprava. Navedba tožnika, da je ob objavi poziva k podaji predlogov za člane komisije rok za podajo predlogov že potekel, je skladna s podatki spisov. Da bi bilo s tem izvajalcem športnih vsebin predlaganje kandidatov onemogočeno, pa podatki spisov ne izkazujejo. Iz spisov namreč ne sledi, da bi bili predlogi podani in da bi kot prepozni ne bili upoštevani. Tožnik ob opozorilu na potek roka ob objavi, predloga za člana komisije nedvomno ni podal. Ob izbranem načinu zbiranja predlogov izvajalcev športnih vsebin gre nedvomno za nepravilnost, ki pa iz navedenih razlogov ne predstavlja kršitve pravil postopka, ki bi mogla vplivati na odločitev. V zvezi s sestavo komisije sodišče tudi ne ugotavlja zatrjevane kršitve določb ZUP o izločitvi uradnih oseb, ki se po 192. členu ZUP smiselno uporabljajo tudi za izločitev izvedencev, v zadevi, kot je obravnavana, pa tudi za izločitev članov komisije, katere poglavitna naloga je vrednotenje športnih programov skladno z Merili. ZUP v 35. členu (taksativno) določa razloge, zaradi katerih predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati posameznih dejanj v postopku niti o zadevi odločiti. Navedenih izločitvenih razlogov tožnik ne uveljavlja, temveč meni, da dvom v nepristranost članov komisije vzbuja njihova politična pripadnost in torej kot razlog, ki bi narekoval njihovo za izločitev, uveljavlja druge okoliščine iz prvega odstavka 37. člena ZUP. Sodišče se strinja s stališčem pritožbenega organa, da politična pripadnost sama po sebi ne vpliva na nepristransko odločanje o sofinanciranju športnih programov, čemur v svoji zadnji pripravljalni vlogi pritrdi tudi tožnik. Nestrinjanje z odločitvijo (ki naj bi ji botroval konflikt interesov) pa ne predstavlja izločitvenega razloga temveč razlog za njeno izpodbijanje s pravnimi sredstvi – pritožbo in tožbo v upravnem sporu. Dejstev, ki bi utemeljevala dvom v ustreznost izobrazbe in izkušenj imenovanih članov komisije, tožnik konkretno ne navaja. Ob upoštevanju, da izobrazbe in izkušenj, ki štejejo za ustrezne, Pravilnik ne določa, sodišče tožbene ugovore v tej smeri zavrača kot pavšalne in neutemeljene.

15Drugače, kot se zatrjuje v tožbi, Merila, ki so sestavni del Pravilnika, s kasnejšimi spremembami niso bila razveljavljena. S Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Log-Dragomer in Meril za vrednotenje športa v Občini Log-Dragomer (Uradni list RS, št. 80/2009) so bila Merila spremenjena in v spremenjenem besedilu uporabljena tudi v obravnavani zadevi.

16O tem, da lahko izvajalec športnih vsebin, ki je registriran na podlagi ZDru-1 pri programih 1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, 1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, 1.5 Interesna športna vzgoja mladine, 1.8 Interesna športna dejavnost študentov in 2. Športna rekreacija kandidira samo s svojimi člani in sicer na podlagi urejene evidence o članstvu in o plačani članarini, med strankama ni spora. Spora tudi ni o tem, da je sofinanciranje po 12. točki Meril – Delovanje športnih društev odvisno od števila članov s plačano članarino. Sporna je presoja pristopnih izjav, s katerimi je članstvo v postopku dokazoval tožnik. Iz spisov sledi, da je tožnik z dopisom z dne 20. 5. 2015 (vpisano pod št. 671-10/13-167) kot pristopne izjave svojih članov predložil vpisne liste K., ki deluje v okviru družbe E. d.o.o. Iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, iz pristopne izjave tudi po presoji sodišča sledi, da je namenjena pristopu k navedenemu fitnes studiu in ne pristopu k članstvu tožnika. Upoštevati je namreč potrebno, da je članstvo v društvu osebno in prostovoljno in da je skladno s tem po 9. členu tožnikovega Statuta član tisti, ki v ta namen poda pristopno izjavo. Sodišče se po navedenem strinja s presojo, da tožnik članov društva s predloženimi pristopnimi izjavami ni izkazal. Breme dokazovanja članov društva s plačano članarino je na tožniku kot predlagatelju. Sodišče zato kot neutemeljeno zavrača stališče, da toženi stranki ni uspelo dokazati, da udeleženci prijavljenih vsebin niso člani društva. Ugovor neenakega obravnavanja pa po presoji sodišča tudi ni utemeljen. Pregled pristopnih izjav nedvomno utemeljuje dvom v resničnost podatkov o članih društva, ki jih je predložil tožnik.

17Bistvene pomanjkljivosti obrazložitve zavrnitve sofinanciranja po 6. točki in 7. točki Meril, ki jo zatrjuje tožnik, sodišče ne ugotavlja. V zvezi s 6. točko Meril – Športni objekti tožnik ne zatrjuje, da bi bil športni objekt F. razglašen za objekt občinskega pomena in ne nasprotuje ugotovitvi, da ni upravljavec športnega objekta, oziroma da športnega objekta ne upravlja v času, ko se v njem ne izvaja letni program športa. Obrazložena je tudi zavrnitev sofinanciranja po 7. točki Meril – Izobraževanje, usposabljanje strokovnih kadrov v športu. Drugače kot se navaja v tožbi, so pri odločitvi upoštevane omejitve, določene v Merilih in v Javnem razpisu in po katerih se sofinancira le izobraževanje tistih strokovnih delavcev, ki delo pri izvajalcih športnih programov že izvajajo. Razlogi izpodbijane odločbe in odločbe o pritožbi pa po presoji sodišča utemeljujejo tudi zavrnitev po 10. točki Meril. Dejstvo, da v Pravilniku in Merilih ni predpisan obrazec in vrsta prireditev, ki jih financira tožena stranka, ne utemeljujeta drugačne presoje predloženih dokazil od izpodbijane.

18Tožbeno stališče, da bi prvostopni organ v ponovnem postopku prvotne ugotovitve o izpolnjevanju razpisnih pogojev v škodo tožnika ne smel spremeniti, ne drži. V upravnem postopku ne velja absolutna prepoved odločanja v škodo pritožnika, saj se prepoved spremembe v škodo pritožnika nanaša samo na odločbo organa druge stopnje, izdano na pritožbo stranke v upravnem postopku, ne pa na ponovno reševanje organa prve stopnje, ki ni vezan na svojo prejšnjo odločbo, ki je bila odpravljena.

19V zvezi z drugimi tožbenimi ugovori sodišče poudarja, da je predmet tega upravnega spora izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. Poslovanje tožene stranke in njeno razpolaganje s proračunskimi sredstvi in občinskim premoženjem je podvrženo kontroli za to pristojnih organov, zato sodišče utemeljenosti tožbenih navedb v tem delu ni presojalo. Presojalo tudi ni utemeljenosti navedb, ki se nanašajo na odločitve o predlogih drugih prijaviteljev, ki ob ugotovitvi, da tožnik do sofinanciranja ni upravičen, ne morejo vplivati na presojo izpodbijane odločitve.

20Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

21Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

22Sodišče je na podlagi 59. člena v zvezi z 51. členom ZUS-1 v zadevi odločilo na nejavni seji, saj so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijane odločbe, dokaz z zaslišanjem priče Čuden Kocbek Mirjam, ki ga tožnik, ne da bi za to navedel razlog, prvič predlaga v upravnem sporu in še to po preteku roka za tožbo (v drugi pripravljalni vlogi), pa sodišče zavrača kot nedopusten (52. člen ZUS-1).