VSL Sklep I Cp 2200/2018

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu prvega nasprotnega udeleženca za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti na sklepu z dne 21. 12. 2016, s katerim je ugodilo predlogu za razveljavitev listin.

2Pritožujeta se predlagatelj in drugi nasprotni udeleženec. Oba uveljavljata vse zakonsko predvidene pritožbene razloge in predlagata, naj višje sodišče predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zavrne, podrejeno pa naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, v vsakem primeru pa prvemu nasprotnemu udeležencu naložil plačilo stroškov pritožbenega postopka.

3Predlagatelj sodišču prve stopnje očita, da ni odgovorilo na bistvene navedbe, kar je v obrazložitvi navedlo, pa je napačno. V predlogu ni bil dolžan navesti podatke o zakonitih zastopnikih in pooblaščencih prvega nasprotnega udeleženca, ki ga je pravilno opredelil z navedbo firme in poslovnega naslova. Napačno je tudi stališče sklepa, da prvi nasprotni udeleženec nima samostojne pravne sposobnosti nastopanja v pravnem prometu in da ga zastopa za zastopanje pooblaščena oseba - Odvetniška družba S.. Sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni ugotovilo dejstva, kdaj se je prvi nasprotni udeleženec seznanil s pravnomočnostjo sklepa, kar je pomembno za ugotovitev, ali je bil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti vložen v roku 30 dni. S tem v zvezi bi moralo ugoditi predlogu za vpogled v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 251/2018 in ugotovilo bi, da je bil prvi nasprotni udeleženec s pravnomočnostjo sklepa seznanjen že 3. 4. 2017. Opozarja, da je prvi nasprotni udeleženec tekom postopka prevzemal vsa sodna pisanja, ki so mu bila vročena na isti naslov kot sklep z dne 21. 12. 2016. Vloge je očitno prejel, saj je na predlog odgovoril. S takim načinom vročanja se je očitno strinjal. Do vsega tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo.

4Drugi nasprotni udeleženec navaja, da se strinja, da je bilo treba pisanja v tem postopku vročati stečajnemu upravitelju prvega nasprotnega udeleženca, spregledano pa je, da je stečajni upravitelj sklep dejansko prejel oziroma bi ga moral prejeti. Do teh navedb se sodišče ni opredelilo, kar pomeni, da ni ugotovilo odločilnih dejstev. Posledično je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo.

5Prvi nasprotni udeleženec je na pritožbi odgovoril. Zatrjuje, da stečajni upravitelj sklepa z dne 21. 12. 2016 ni prejel. Če bi ga, bi se brez najmanjšega dvoma pritožil, saj ni pravilen. Dejstvo je, da bi morala biti vsa pisanja v tem postopku vročena stečajnemu upravitelju na naslov, ki je naveden kot naslov za vročanje v imeniku upraviteljev pri Ministrstvu za pravosodje, iz povratnic v spisu pa je razvidno, da so bila vsa pisanja puščena v predalčniku na naslovu stečajnega dolžnika. Sklep z dne 21. 12. 2016 je tako postal pravnomočen zaradi napačnega vročanja in je izpodbijana odločitev pravilna.

6Pritožbi nista utemeljeni.

7Predlagatelj je v predlogu za razveljavitev listine navedel, da je prvi nasprotni udeleženec v stečaju. Pravno osebo, ki je v stečaju, po zakonu zastopa stečajni upravitelj (245. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Sodišče mora po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti, da pravdno nesposobno stranko zastopa njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 80. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se v nepravdnih postopkih uporablja skladno s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP) in mora v primeru, ko ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vsa pisanja vročati njemu (137. člen ZPP). Da je treba vsa pisanja, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki v sodnem ali drugem postopku, vročiti upravitelju na poslovni naslov pravno organizacijske oblike, prek katere opravlja pristojnosti in naloge upravitelja, vpisan v register, predpisuje tudi 251. člen ZFPPIPP. V času izdaje sklepa z dne 21. 12. 2016 je bil to naslov Odvetniške družbe S., o. p., d. o. o. (gl. list. št. 107 spisa). Torej bi sodišče moralo vse vloge in odločbe vročati stečajnemu upravitelju prvega nasprotnega udeleženca na navedeni naslov.

8Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da nobena vloga ni bila poslana stečajnemu upravitelju. Da je sodišče tisto, ki mora paziti, da so sodna pisanja strankam vročena pravilno, je sodišče v izpodbijanem sklepu obrazložilo, nato pa brez potrebe še predlagatelju očitalo, da v predlogu ni navedel pravilnega naslova za vročanje. Ta pristavek na pravilnost in zakonitost sklepa ne vpliva. Odločilno je, da vročitev sklepa ni bila opravljena pravilno; to dejstvo dokazuje utemeljenost predloga prvega nasprotnega udeleženca za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa z dne 21. 12. 2016.¹ Pravna podlaga odločitve je v določilu tretjega odstavka 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

9Dejstvo, da je stečajni upravitelj prvega nasprotnega udeleženca odgovoril na predlog, čeprav je bil ta vročen neposredno prvemu nasprotnemu udeležencu, ne dokazuje, da je bil stečajnemu upravitelju vročen tudi sklep z dne 21. 12. 2016. Če stranka odgovori na eno napačno vročeno vlogo, to še ne dokazuje, da je dejansko prejela tudi druga sodna pisanja, zato predlagatelj in drugi nasprotni udeleženec ne moreta uspeti s sklicevanjem na določilo šestega odstavka 139. člena ZPP. Da je stečajni upravitelj dejansko prejel sklep z dne 21. 12. 2016, ni z ničemer izkazano.

10Tudi to, da se v spisu nahaja podpisana povratnica, ki dokazuje, da je bil sklep vročen stečajnemu dolžniku (prvi nasprotni udeleženec), na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Zaradi ustavno zagotovljene pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) v primeru napake sodišča pri vročanju ni relevantno, ali bi stranka lahko z vestnim ravnanjem napako sodišča odpravila.²

11Kdaj točno je stečajni upravitelj prvega nasprotnega udeleženca izvedel za obstoj potrdila o pravnomočnosti sklepa z dne 21. 12. 2016, ni odločilno dejstvo. Prvi nasprotni udeleženec je predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti vložil 14. 2. 2018, ko 42. člen ZIZ še ni določal roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti. Določilo, da lahko stranka razveljavitev potrdila o izvršljivosti predlaga v roku 30 dni, odkar se je seznanila z izdano sodno odločbo, je bilo uzakonjeno s spremembo 42. člena ZIZ z dnem 25. 3. 2018. Ker je to po tem, ko je predlog vložil prvi nasprotni udeleženec, se v obravnavani zadevi ne uporablja.

12V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje sicer res skoraj v celoti prepisalo vse vloge strank, ki so jih na sodišče naslovile potem, ko je prvi nasprotni udeleženec podal predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Tako ravnanje je v nasprotju z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka, saj obremenjuje odločbo z nepotrebnimi navedbami, ki ne terjajo odgovora v ožji obrazložitvi. Tako ravnanje sodišča sicer ni primerno, na pravilnost izpodbijane odločitve pa ni vplivalo. Kot je razvidno iz predhodne obrazložitve, je sodišče pravilno ugotovilo za presojo o utemeljenosti predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti odločilno dejstvo, da sklep z dne 21. 12. 2016 prvemu nasprotnemu udeležencu ni bil pravilno vročen.

13V pritožbah uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Tudi nobene uradoma upoštevne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni. Višje sodišče je zato pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

14Stranke so sicer v pritožbah in odgovoru nanje navajale, da zahtevajo povrnitev stroškov pritožbenega postopka, vendar pa stroškov niso določno priglasile, kar zahteva 163. člen ZPP. Izrek o stroških pritožbenega postopka je zato odpadel.

¹ Gl. npr. sklepe VS RS I Up 189/2015, III Ips 101/2006, II Ips 309/2010, VSL II Cp 2469/2016, I Cp 1325/2015.
² Gl. npr. sklep VS RS III Ips 23/2010.