VSC Sklep Cp 166/2018

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg premoženja zapustnice in njegovo vrednost (nepremično premoženje, ki v naravi predstavlja zaščiteno kmetijo, denarna sredstva na transakcijskem računu, terjatev do ZPIZ in dolg do Občine ... iz naslova doplačevanja stroškov domske oskrbe), ugotovilo, da zapustnica ni napravila oporoke in da pridejo po zakonu v poštev kot dediči prvega dednega reda hčerki zapustnice A. R. in M. G. ter zapustničin sin K. L. vsak do 1/3 zapuščine, da je zaščitena kmetija predmet dedovanja po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev, denarna sredstva in terjatev do ZPIZ pa sta predmet dedovanja po splošnih določilih Zakona o dedovanju, da zapustničin sin K. L. izpolnjuje zakonske pogoje za prevzem zaščitene kmetije, da sta zapustničini hčeri uveljavljali nujna deleža od zaščitene kmetije (točka I. izreka), nato je sklenilo, da se dedovanje zapustničinega premoženja omeji do 2/3 prejete denarne socialne pomoči v višini 32.497,88 EUR tako, da se 18399/100000 nepremičnin, navedenih v točki I izreka, izroči dajalki denarne socialne pomoči Občini ..., zakoniti dedič zaščitene kmetije pa je dolžan nujnima dedinjama v roku največ petih let izplačati njuna nujna deleža na zaščiteni kmetiji v denarju, in sicer vsaki v višini 24.021,35 EUR (točka II. izreka). Nato je razglasilo za zakonitega dediča zaščitene kmetije zapustničinega sina K. L. do 4/6 zapuščine, za nujni dedinji pa zapustničini hčerki vsako do 1/6 zapuščine, za zakonite dediče denarnih sredstev in terjatve do ZPIZ ... pa je razglasilo vse tri zapustničine potomce vsakega do 1/3 zapuščine. V točki III. izreka je odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa po uradni dolžnosti izvede zemljiškoknjižni vpis, da se pri zapustnici lastnih nepremičninah vknjiži lastninska pravica v korist Občine... do 18399/100000 zapuščine in v korist K. L. do 81601/100000 zapuščine ter da so po pravnomočnosti tega sklepa vsi trije potomci zapustnice vsak do 1/3 upravičeni dvigniti vsa denarna sredstva na transakcijskem računu zapustnice pri banki ... in da so vsak do 1/3 upravičeni realizirati terjatev do ZPIZ ... iz naslova neplačane pokojnine za leto 2016.

2Dedič K. L. je s pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje z uveljavljanjem pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju - ZD). Predlagal je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se Občini... ne prizna zahtevka doplačevanje domske oskrbe v višini 48.746,82 EUR, da se dedovanje zapustničinega premoženja ne omeji v korist Občine ... do 2/3 prejete denarne socialne pomoči in da se pritožniku v celoti prizna lastništvo zapustničinih nepremičnin. V pritožbi je zatrjeval, da so dediči dolg poplačali, o tem dejstvu so bile v spis vložene ustrezne listine, predvsem Centra za socialno delo ..., socialnega sodišča in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Delovno in socialno sodišče je v upravnem sporu odločilo, da zapustnica ni bila oproščena plačila storitev institucionalnega varstva, njen prispevek za obdobje od 24. 2. 2015 do 31. 3. 2015 je znašal 696,55 EUR, ta znesek je bil Občini ... poravnan, enako je bilo poravnavo tudi vse, kar bi morala zapustnica plačati za obdobje od 1. 1. 2015 do 20. 7. 2016. Napačna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da znaša terjatev Občine... nominalno 48.746.82 EUR in da se ji od tega prizna 32.497,88 EUR. Z odločitvijo sodišča prve stopnje je pritožnik izgubil del nepremičninskega premoženja, čeprav se sodišče prve stopnje sklicuje na Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), in se pri tem celo sklicuje na nujnost enega dediča takšne kmetije. Vseh udeležencev v postopku ni obravnavalo enako, Občini... je priznalo solastništvo na celotni kmetiji, M. G. - zakonito dedinjo pa je odpravilo zgolj z denarnim zahtevkom. Vpis solastništva občine na kmetijo je z namenom ZDKG in tudi iz ustavnega vidika sporen, postavlja se vprašanje sorazmernosti ukrepa. Odločitev sodišča prve stopnje pomeni favoriziranje zapuščinskih upnikov. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje poseglo v zasebno lastnino, izpodbijani sklep ni sorazmeren potrebi po zavarovanju pravic drugih do socialne varnosti. Pritožnik vztraja, da njegovega dolga do Občine ... ni, sodišče prve stopnje ni upoštevalo z njegove strani predloženih dokazil. Trditev Občine ... ni izkazana, priznanje solastništva Občini ... na 1/5 zaščitene kmetije je v nasprotju z zakonodajno ureditvijo te materije.

3Občina ... je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene trditve in predlagala zavrnitev pritožbe.

4Pritožba je utemeljena.

5Zapustnica M. L. je umrla 20. 7. 2016, zato se za dedovanje po zapustnici uporabljajo predpisi, ki so bili veljavni v času njene smrti. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo pravo, to je določbe 128. člena ZD (veljavne pred zadnjo spremembo z veljavnostjo od 22. 10. 2016 dalje), določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG, Uradni list RS, št. 30/2013) in določbe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre, verzija, veljavna od 1. 1. 2016 do 31. 7. 2016).

6Iz izpodbijanega sklepa izhaja:

- da je Občina ..., kot dajalka denarne socialne pomoči predlagala omejitev dedovanja do višine vrednosti dane socialne pomoči 48.746,82 EUR iz naslova plačane oskrbe zapustnice v socialnovarstvenem zavodu, 2/3 teh sredstev, ki jih je prejela zapustnica, znaša 32.497,88 EUR,

- da dediči zapustnice z Občino ... niso sklenili nobenega dogovora o poplačilu po tretjem odstavku 128. člena ZD, saj so terjatev občine vseskozi prerekali,

- da je sodišče na naroku 25. 10. 2016 ocenilo vrednost zaščitene kmetije na podlagi javno dostopnih podatkov o vrednosti nepremičnin pri GURS, s čimer so se dediči strinjali (v 1. alineji točke I izreka izpodbijanega sklepa je ugotovilo približno vrednost nepremičnin zaščitene kmetije 176.626,00 EUR),

- da je omejilo dedovanje na vseh nepremičninah do 18399/100000 po predlogu Občine ..., da ta ustreza vrednosti 2/3 dane socialne pomoči v višini 32.497,88 EUR, da imajo vse nepremičnine, ki tvorijo zapuščino, status zaščitene kmetije,

- da je za prevzemnika zaščitene kmetije določilo zakonitega dediča - zapustničinega sina, ker izpolnjuje pogoje za prevzemnika kmetije po ZDKG,

- da je zaradi preprečevanja drobljenja zaščitenih kmetij po določbah ZDKG odločilo, da mora prevzemnik zaščitene kmetije nujnima dedinjama izplačati nujni delež v denarju.

7Glede na zgoraj povzeta ugotovljena dejstva in zaključke sodišča prve stopnje, le-to ni upoštevalo, da je med zakonitimi dediči in Občino... sporna višina še neplačane dane socialne pomoči iz naslova plačil domske oskrbe za zapustnico. Sodišče prve stopnje je povsem sledilo trditvam Občine ... Spornost vrednosti višine dane pomoči pa je okoliščina, ki ni omogočila sklenitve morebitnega dogovora po tretjem odstavku 128. člena ZD med prevzemnikom zaščitene kmetije in Občino ... Če dediči ne priznajo uveljavljane višine vrednosti dane socialne pomoči, mora zapuščinsko sodišče stranke postopka napotiti na pravdo.

Zakonska ureditev za primer omejitve dedovanja, ker je občina ali država dala zapustniku kakršnokoli obliko socialne pomoči in je zaradi tega ostala vrednost zapustnikovega premoženja neokrnjena, je podnormirana v primerih, ko obsega zapuščina nepremičnine, ki so zaščitena kmetija in ni dovolj drugega premoženja (denarnih sredstev). Občina in država sicer nista dediča, jima pa zakon priznava status stranke zapuščinskega postopka. Dana socialna pomoč predstavlja zapustnikov dolg, zanj odgovarjajo dediči (142. člen ZD), zato mora biti višina vrednosti terjatve občine, ki je dolg do zapuščine, pravilno ugotovljena. Če je njena vrednost sporna, jo je potrebno ugotoviti v pravdi.

8Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi nepravilno omejilo dedovanje. Vrednost nepremičnin je namreč ugotovilo le v približni višini, vrednost dane socialne pomoči pa v navedenem nominalnem znesku, ta znesek pa očitno predstavlja nominalno vsoto plačanih zneskov po trditvah Občine ..., ki pa je sporna.

Po prvem odstavku 128. člena ZD se dedovanje premoženja omeji do višine vrednosti prejete pomoči, višino vrednosti prejete pomoči je potrebno ugotoviti na dan zapustnikove smrti.

9Predlog za omejitev dedovanja po 128. členu ZD je mogoče primerjati z institutom izločitve po 32. členu ZD. Z dano družbeno pomočjo zapustniku se je namreč ohranila vrednost njegovega premoženja, ki predstavlja zapuščino, zato dajalec te pomoči z zahtevkom za omejitev dedovanja, ki je torej podoben izločitvenemu zahtevku, izloča del premoženja iz zapuščine. 20. člen ZDKG pa onemogoča, da bi se vrednost dela, ki se izloči iz zapuščine na zahtevo izločitvenih upravičencev (potomci) dodelila v naravi. Le v primeru, če gre za stvari, ki niso pomembne za zaščiteno kmetijo, je mogoče del izločiti v naravi. Dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, mora izplačati vrednost izločenih delov v roku, ki ga določi sodišče in ki ne sme biti daljši od dveh let, njihova vrednost pa se vsako leto revalorizira v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZDKG.

10Določbe ZDKG pa urejajo posebnosti pri dedovanju zaščitenih kmetij tako, da preprečujejo njihovo drobitev (1. člen), to je osnovni namen tega zakona. Zaščiteno kmetijo deduje praviloma samo en dedič, več dedičev lahko deduje zaščiteno kmetijo samo ob pogojih, ki jih določa ta zakon (5. člen).

11Torej po navedenih določbah ZDKG zakoniti dediči zapustnika, ki niso prevzemniki zaščitene kmetije, pa lahko dedujejo le denarno vrednost nujnega deleža (14. člen).

12Po presoji pritožbenega sodišča je zato materialnopravno zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da se Občini ... izroči idealni delež vseh nepremičnin, ki tvorijo zaščiteno kmetijo in da se v njeno korist vknjiži lastninska pravica na teh nepremičninah do določenega deleža celote. S tako odločitvijo je sodišče prve stopnje vzpostavilo solastnino na nepremičninah zaščitene kmetije, to pa v nasprotju s pogoji, določenimi v ZDKG, ki je glede na ZD specialni predpis in v nasprotju z namenom ZDKG.

13Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in je izpodbijani sklep nepravilen. Zato je ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 163. členom ZD). Ker je sporno dejstvo o višini vrednosti dane socialne pomoči zapustnici in v zvezi s tem obstaja verjetnost, da bo potrebna napotitev na pravdo, pritožbeno sodišče ni samo dopolnilno postopka in odločilo o zadevi.

14Glede na zgoraj obrazloženo po mnenju pritožbenega sodišča niso potrebna posebna navodila za postopanje sodišča prve stopnje v novem postopku.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (pritožba je nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, slednji pa se glasita: 1. navedba sodbe (sklepa), zoper katero se vlaga; 4. podpis pritožnika), jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.