VSL Sklep II Cpg 643/2018

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 14654/2017 z dne 23. 2. 2017 razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in se tožba zavrže (I. točka izreka sklepa). Tožeči stranki je v plačilo naložilo pravdne stroške tožene stranke v znesku 369,15 EUR v 8 dneh od prejema (tega) sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega roka do plačila (II. točka izreka sklepa).

2Zoper odločitev v celoti je ugovor (po vsebini gre za pritožbo) vložila tožeča stranka ter v njem uveljavljala bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotno uporabo materialnega prava. Navedla je, da je bil sklep, s katerim jo je sodišče prve stopnje pozvalo, da pravilno označi toženo stranko, zanjo popolnoma nerazumljiv in da naj zato pritožbeno sodišče upoštevaje v pritožbi pravilno označeno toženo stranko izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Na pravilno vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4Obravnavani spor je gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). O pritožbi je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

5Pritožba ni utemeljena.

6Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta procesni predpostavki. Na obstoj procesnih predpostavk pa sodišče (če ni določeno drugače) pazi po uradni dolžnosti. Če pomanjkljivost v tožbi glede procesnih predpostavk, ki se nanašajo na stranke, ni odpravljena oziroma v primeru, ko gre za neodpravljive napake že takoj, se tožba zavrže. To mora sodišče storiti že v fazi predhodnega preizkusa tožbe. Če tedaj pomanjkanja procesnih predpostavk ne opazi, lahko tožbo zavrže tudi v poznejši fazi postopka. Seveda mora tudi v takšnem primeru najprej oceniti, ali gre za pomanjkljivost, ki je odpravljiva.¹

7V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje dejstvo, da je v tožbi² kot tožena stranka označena slovenska podružnica tuje pravne osebe, ugotovilo po prejemu vlog pravdnih strank (v smislu 451. in 452. člena ZPP). Ker je ocenilo, da je navedena pomanjkljivost odpravljiva, je dne 5. 7. 2017 izdalo sklep, da mora tožeča stranka v roku 15 dni tožbo popraviti tako, da pravilno označi toženo stranko, sicer bo sodišče tožbo zavrglo (r. št. 16).

8V nasprotju s stališčem pritožnice je - glede na v 6. točki te obrazložitve predstavljeno teoretično izhodišče - takšno postopanje prvostopenjskega sodišča (ki ga je tudi samo povzelo v 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), pravilno. Prvi odstavek 81. člena ZPP določa, da če sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. V nasprotju z zatrjevanji tožeče stranke pa ne nalaga, da sodišče tako ravna najkasneje ob predhodnem preizkusu tožbe.³ Iz razloga, ker je omenjeni sklep izdalo po prejemu pripravljalne vloge tožene stranke 4. 7. 2017, nato pa zaradi neustrezne poprave tožbe še izpodbijani sklep, sodišču prve stopnje torej ni mogoče očitati kršitve določb pravdnega postopka iz 80. in 81. člena ZPP⁴. Sodišče lahko tožbo zavrže tudi v kasnejši fazi postopka. To pa ne glede na morebitne višje pravdne stroške. Nasprotne pritožbene trditve so neutemeljene.

9Prav tako neutemeljene so pritožbene navedbe, da je bil sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvalo, da 'mora v 15 dneh tožbo popraviti tako, da pravilno označi toženo stranko', spisan nerazumljivo (po mnenju pritožnice vsebuje sicer zahtevo, kaj je potrebno narediti, ne pa tudi, kako je to potrebno narediti) in da tožeča stranka ni mogla razvozlati pomena glagola 'označiti'.

10Po presoji pritožbenega sodišča je iz obrazložitve sklepa z dne 5. 7. 2017 jasno razvidno, kaj bi tožeča stranka morala storiti, da bi izpolnila obveznost pravilno označiti toženo stranko. Sodišče prve stopnje je v 1. točki obrazložitve namreč izrecno poudarilo, da je kot tožena stranka v tožbi navedena podružnica tuje pravne osebe in da kot taka ne ne more nastopati kot stranka postopka⁵, nato pa v 2. točki, kaj vse v zvezi s stranko je v tožbi potrebno navesti (ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank). Na podlagi sklepa z dne 5. 7. 2017 bi po stališču pritožbenega sodišča tožeča stranka tako morala vedeti, da se z osebo oziroma subjektom, ki je označen v tožbi, pravdni postopek ne more nadaljevati. Tožeča stranka bi glede na obrazložitev sklepa morala vedeti, da podružnica tuje pravne osebe ne more nastopati kot stranka, posledično pa, da v svojem popravku tožbe z dne 22. 6. 2017 (r. št. 17) pri toženi stranki ne more zgolj izpustiti pristavek 'podružnica v Ljubljani', sicer pa navesti isti subjekt z istim sedežem in isto davčno številko. Morala bi se zavedati, da je v tožbi potrebno navesti drug subjekt - tj. matično družbo in njen sedež (v 2. točki obrazložitve sklepa z dne 5. 7. 2017 je bila poučena, da mora tožba vsebovati ime in sedež stranke). Če se ni oziroma če zakoniti zastopnik tožeče stranke sklepa z dne 5. 7. 2017 ni razumel, pa bi za pomoč pri tem, kako je potrebno označiti toženo stranko, moral angažirati odvetnika (to mu navsezadnje nalaga njegova dolžna skrbnost), ne pa da pritožbeno uveljavlja, da je bil na podlagi sklepa z dne 5. 7. 2017 prepuščen ugibanju, kaj bi bila za sodišče pravilna označitev tožene stranke, in prek tega izpodbija sklep prvostopenjskega sodišča, s katerim je zaradi neustrezne označitve tožene stranke v popravku tožbe, slednjo zavrglo. S takšnimi svojimi navedbami tožeča stranka ne more uspeti.

11S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker te niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče poleg tega ugotavlja, da sodišče prve stopnje v zvezi z izpodbijano odločitvijo tudi ni zagrešilo nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP).

¹ Tako dr. Aleš Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str.: 348.
² Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se namreč po določbi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju obravnava kot tožba v pravdnem postopku.
³ Oziroma - kot navaja pritožnica - še pred izdajo sklepa o izvršbi, kar je v sporu, kakršen je obravnavani, celo pojmovno izključeno. Pred sodiščem prve stopnje (tj. pravdnim sodiščem) je postopek tekel namreč šele po izdaji sklepa z dne 23. 3. 2017, s katerim je izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba.
⁴ Tj. relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je v sporu, kakršen je obravnavani, celo nedopusten pritožbeni razlog - prim. prvi odstavek 458. člena ZPP.
⁵ Pravdna stranka je lahko vsaka fizična ali pravna oseba (prvi odstavek 76. člena ZPP).