VSC Sodba PRp 84/2018

Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba o prekršku po uradni dolžnosti spremeni

- v izreku sankcij tako, da se stranska sankcija odvzema predmeta ne izreče in se zaseženo vozilo vrne lastniku,

- v odločitvi o plačilu stroškov postopka tako, da je obdolženec dolžan plačati sodno takso v višini 230,00 EUR,

v preostalih delih pa izpodbijana sodbe ostane nespremenjena.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrškov osmem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1), 2. točki petega odstavka 105. člena in dvanajstem odstavku 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), saj je dne 7. 4. 2018 ob 20.01 uri vozil osebni avtomobil po regionalni cesti II. reda R2/409 iz smeri D. proti K. brez veljavnega vozniškega dovoljenja, pri tem pa tudi pod vplivom alkohola s koncentracijo najmanj 0,35 mg alkohola v litru izdihanega zraka, nato pa tudi odklonil strokovni pregled, ki mu ga je odredil policist, da bi se ugotovilo, če vozi pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo. Za prekršek vožnje po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 mu je določilo globo v višini 500,00 EUR, za prekršek po 2. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP globo 600,00 EUR, za prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP pa globo 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk ter mu na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo enotno globo v višini 2.300,00 EUR ter stransko sankcijo odvzem predmeta - v postopku zaseženega osebnega avtomobila, ki se po pravnomočnosti sodbe uniči. Obdolžencu je naložilo v plačilo tudi stroške postopka o prekršku - sodne takse v višini 280,00 EUR in stroške zasega, hrambe in uničenja vozila, ki bodo odmerjeni, ko bodo priglašeni po izdaji sodbe.

2Zoper tako sodbo se pritožuje lastnik zaseženega vozila A. G. zaradi odločitve o izreku stranske sankcije odvzema predmeta. V pritožbi se opravičuje zaradi izrečenih besed, da bo vse postrelil in pojasnjuje, da kot invalid brez avta ne more nikamor, da je ta avtomobil vse kar ima, da živi s sinom M. G., ki čaka na zdravljenje odvisnosti, da imajo hrano za dva tedna, sicer pa jim pomaga Rdeči križ. Zato prosi, da mu sodišče vrne vozilo, saj je to zanj še edino življenje, ki ga ima.

3V skladu s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 678/2018 z dne 26. 3. 2018 o prenosu pristojnosti v določenem številu prekrškovnih zadev na podlagi 105. a člena Zakona o sodiščih (ZS) je v predmetni zadevi o pritožbi odločalo Višje sodišče v Celju.

4Ob obravnavanju pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podana kršitev iz 5. točke 156. člena ZP-1, na kar pritožbeno sodišče v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti.

5V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče po podanem zagovoru obdolženca in zaslišanju lastnika zaseženega vozila in izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da obdolženi prekrške priznava in obžaluje ter da želi le, da sodišče ne bi izreklo odvzema motornega vozila. Slednje je prvostopenjsko sodišče kljub vsemu izreklo iz razlogov, ki jih je navedlo v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe (pri čemer se je opiralo tudi na podatke o odprtih postopkih zoper obdolženca, ki tečejo pred istim sodiščem), čeprav te sankcije ni določilo. S tem pa je zaradi napačne uporabe 27. člena ZP-1 pri izreku sankcij prekoračilo pravice, ki jih ima po zakonu, kar predstavlja kršitev iz 5. točke 156. člena ZP-1.

6Odvzem predmetov je namreč v skladu s šesto alinejo drugega odstavka 4. člena ZP-1 stranska sankcija. Šesti odstavek 4. člena ZP-1 določa, da se poleg globe ali opomina sme izreči ena ali več stranskih sankcij. Določba prvega odstavka 27. člena ZP-1 pa jasno določa, da se za prekrške storjene v steku, določi najprej sankcijo za vsak posamezni prekršek, nato pa se izrečejo kot enotna sankcija vse tako določene sankcije. Zato sankcije, ki ni bila določena za posamični prekršek, v izreku enotne sankcije ni mogoče izreči. To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej navesti, za katerega od prekrškov se obdolžencu navedena stranska sankcija določi, šele nato bi glede na določbo 27. člena ZP-1 "stek prekrškov" lahko to stransko sankcijo tudi izreklo. Ker pa v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje stranske sankcije odvzema predmeta ni najprej določilo za prekršek in šele nato izreklo, je tako prekršilo določbo prvega odstavka 27. člena ZP-1 o steku ter je potrebno ob navedeni ugotovitvi sodbo sodišča prve stopnje spremeniti.

7Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje spremenilo po uradni dolžnosti v odločitvi o sankcijah tako, da se obdolžencu stranska sankcija odvzema predmeta ne izreče, medtem ko se v presojo pritožbenih navedb ni spuščalo, saj je namen pritožbe bil dosežen z opisano spremembo prvostopenjske sodbe. Slednja pa je terjala tudi spremembo odločitve glede stroškov postopka - sodne takse, saj je prvostopenjsko sodišče obdolžencu med drugim naložilo tudi sodno takso za izrek stranske sankcije po tar. št. 8114 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Ker po spremembi odločitve o izreku stranske sankcije slednja ni bila izrečena, tudi ni podlage, da se obdolžencu naloži plačilo sodne takse za izrek stranske sankcije, zaradi česar je obdolženec dolžan plačati sodno tako v višini 230,00 EUR in ne v višini 280,00 EUR.

8Ker je bila odločitev sodišča prve stopnje tako spremenjena v korist obdolženca, obdolženec tudi ne plača stroškov pritožbenega postopka - sodne takse za pritožbeni postopek (drugi odstavek 147. člena ZP-1).