VSL Sklep I Cpg 359/2018

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Prvostopenjsko sodišče je izdalo sklep o prekinitvi postopka z opr. št. VIII Pg 2875/2015.

2Utemeljilo ga je s tem, da je v tem sporu tožeča stranka zahtevala, da sodišče razveljavi pravne učinke prodajne pogodbe, ki sta jo sklenili toženki in da slednji dovolita izterjavo ali plačata 253.981,14 EUR. Glede zahtevkov je prvostopenjsko sodišče še dodalo, da je tožeča stranka postavila tudi podredne zahtevke. Kateri so bili ti zahtevki, ni posebej navedlo.

3Kot eno splošnih predpostavk za izpodbijanje pravnega dejanja je prvostopenjsko sodišče navedlo obstoj zapadle terjatve. O obstoju terjatve je prvostopenjsko sodišče že odločilo v drugi zadevi (z opr. št. II Pg 3787/2015). Pritožbo sta vložili obe stranki. Spis je trenutno na Višjem sodišču v Ljubljani. Prvostopenjsko sodišče je zato odločilo, da je smotrno, da se predhodno vprašanje obstoja terjatve reši v zadevi z opr. št. II Pg 3787/2015 in je zato prekinilo postopek v tej zadevi (z opr. št. VIII Pg 2875/2015).

4Zoper sklep prvostopenjskega sodišča sta vložila pritožbo obe toženki. V pritožbi sta navedli, da tožeča stranka izpodbija prodajno pogodbo kot pravno dejanje. V takšnem sporu naj bi bila višina terjatev nepomembna. Prvostopenjsko sodišče naj ne bi upoštevalo, da prva toženka ne beži od obveznosti poplačila terjatve tožeče stranke. Po svojih navedbah se naj bi ne strinjala le z višino terjatve in dogovorjenim načinom plačila. Ugotavljanje terjatve, in tudi celoten pravdni postopek naj bi bil po mnenju toženk nepotreben tudi zato, ker je prva toženka večkrat izkazala pripravljenost za poravnavo terjatve. Tožeča stranka naj ne bi imela pravnega interesa za vodenje te pravde. Prva toženka naj bi ji na temelju odločitve v zadevi z opr. št. II Pg 3787/2015 plačala toliko, kot ji bo prisodilo sodišče. Nobenega razloga naj ne bi bilo za izpodbijanje pravnega dejanja. Prvostopenjsko sodišče naj bi svoje odločitve ne obrazložilo pravilno, zato naj bi se toženki o razlogu za prekinitev ne mogli izreči. 13. člen ZPP naj ne bi dajal pravnega temelja za prekinitev postopka. Toženki naj bi dali sodišču dovolj dokazov, še zlasti o plačilni sposobnosti v času sklepanja pravnega posla druge toženke s prvo toženko. Druga toženka naj bi bila dobro stoječa, tako da ni moglo biti govora o tem, da bi bila domnevna pogodba sklenjena na škodo upnikov.

5Na pritožbo je tožeča stranka odgovorila. Predlagala je njeno zavrnitev in zahtevala povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

6Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep (2. točka 365. člena ZPP).

7Prvostopenjsko sodišče je kot pravni temelj za prekinitev postopka navedlo naslednje: "1. točka prvega odstavka ZPP". Očitno je pomotoma opustilo še navedbo člena. Kot drugi pravni temelj je tudi navedlo še 13. člen ZPP. Pravni temelj za prekinitev postopka je 1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP. Ta norma odkazuje na 13. člen ZPP. Ne glede na pomanjkljivost v zapisu številke člena, so v obrazložitvi navedeni razlogi in je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti. Njen bistveni del je v tem, da prvostopenjsko sodišče ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja glede obstoja terjatve tožeče stranke. To vprašanje je predhodno vprašanje v razmerju do glavnega zahtevka tožeče stranke v tem postopku. Ta zahtevek pa je zahtevek na izpodbijanje učinkov pravnega dejanja (255. člen OZ in nasl.), in sicer prodajne pogodbe.

8Pritožba ima sicer prav, da višina terjatve za odločitev glede izpodbijanja pravnega dejanja ni odločilna. Pač pa je pomembno, ali obstaja terjatev kot takšna. Prav o tem se odloča v sporu z opr. št. II Pg 3787/2015.

9V sporu, ki je bil prekinjen z izpodbijanim sklepom prvostopenjskega sodišča (opr. št VIII Pg 2875/2015) in v sporu z opr. št. II Pg 3787/2015 je tožeča stranka ista pravna oseba (G. d. o. o.). V sporu z opr. št. II Pg 3787/2015 je tožena stranka D. d. o. o., ki pa je v sporu z opr. št VIII Pg 2875/2015 druga toženka. V sporu z opr. št. II Pg 3787/2015 je prvostopenjsko sodišče že odločilo o obstoju denarne terjatve tožeče stranke. Pritožbo sta vložili obe stranki, o njej pa še ni bilo odločeno. V sporu z opr. št. II Pg 3787/2015 je bilo odločeno o vprašanju, ki je v razmerju do pravnih vprašanj v sporu z opr. št VIII Pg 2875/2015 predhodno vprašanje, namreč o obstoju terjatve iz (iste) gradbene pogodbe. Ta gradbena pogodba je torej del dejanskega stanja v obeh sporih. Tega pritožba argumentirano niti ne izpodbija.

10Nepomembno za odločitev v tej zadevi je, da domnevno, glede na lastne pritožbene trditve prva toženka "ne beži od obveznosti", in se le ne strinja z višino terjatve in dogovorjenim načinom plačila. Očitno je, da prva toženka torej nasprotuje zatrjevani obveznosti. O obstoju obveznosti je že bilo odločeno v sporu z opr. št. II Pg 3787/2015, zoper odločitev pa sta vložili pritožbo obe stranki postopka. Do odločitve o pritožbi ostaja predhodno vprašanje nerešeno in je zato prekinitev postopka smotrna. Ali ima tožeča stranka pravni interes za vodenje tega postopka, pa ni vprašanje, o katerem bi se odločalo v zvezi s prekinitvijo postopka. Sicer pa se v tem postopku odloča v bistvu predvsem o tem ali bo tožeča stranka lahko dosegla izpolnitev svoje terjatve iz premoženja, ki ga je pridobila ena od toženk v nasprotju s 255. in 256. členom OZ, kar kaže na to, da ima tožeča stranka pravni interes za takšen postopek.

11Celo če je toženec - prevzemnik nepremičnino podal izrecno izjavo, da je pripravljen izpolniti dolžnikovo obveznost do višine v pravdnem postopku z opr. št. II Pg 3787/2015 določene denarne terjatve, to ni razlog, ki bi preprečeval prekinitev postopka. Razloga sta dva, in vsak od njih sam za sebe zadošča, da se na takšno izjavo prvostopenjskemu sodišču ni bilo potrebno ozirati.

12Prvi je, da te okoliščine 1. točka 1. odstavka 206. člena ZPP ne navaja kot znaka dejanskega stanu. Sodišče prekine postopek, če se odloči, da ne bo reševalo predhodnega vprašanja. Drugi pa je, da je 4. odstavek 259. člena ZPP jasen: toženec se lahko izogne izpodbijanju, če izpolni dolžnikovo obveznost. Obljuba torej ne zadošča.

13Plačilna sposobnost toženk v času sklenitve prodajne pogodbe ni nekaj, o čemer se odloča v zvezi s prekinitvijo postopka. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ker se ni oziralo na takšne ugovore v času odločanja o prekinitvi postopka.

14Odločitev o stroških postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.