259. člen ZPP

Ocene sodelavcev ne morejo dokazovati, kako je delo opravljala tožnica, niti same po sebi ne dokazujejo diskriminacije tožnice. Tožnica ni zadostila trditvenemu bremenu glede obstoja diskriminacije. Trditveno breme glede navedenega je na delavcu, ki pa mora zatrjevati ne samo, da je bil neenako obravnavan, ampak tudi, da je razlog neenake obravnave ena od okoliščin iz prvega odstavka 6. člena ZDR‑1.

Pravica naročnika, da zahteva odpravo napake, ustreza podjemnikovi pravici, da od naročnika zahteva, naj mu dovoli odpravo napake (prvi odstavek 639. člena OZ). Če naročnik tega podjemniku ne omogoči, krši svojo dolžnost do podjemnika, kar povzroči prenehanje naročnikovih jamčevalnih zahtevkov. Stranka sama se lahko odreče zaslišanju tudi tako, da brez opravičljivega razloga ne pride na zaslišanje.

Navedeno pomeni, da v takšnih zadevah tožeče stranke, iz razloga okrnjenosti dejanske in v precejšnji meri tudi pravne podlage zahtevka (pri predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in pri predlogu za izdajo plačilnega naloga), lahko podlago zahtevka povsem opredelijo šele v prvi pripravljalni vlogi. Ker je v konkretni zadevi tožnica storila le predmetno (dopolnila dejansko stanje in opredelila alternativne pravne podlage), ob tem pa ostala v okviru istega zahtevka s pripadki in v okviru istega historičnega dogodka (v okviru sporne pogodbe in plačilu stroškov za njeno izpolnjevanje), do spremembe tožbe ni prišlo. Sodišče prve stopnje torej ni bilo dolžno odločiti o spremembi tožbe, saj spremembe ni bilo, ker tvorita tožbo, na zgoraj opisani način, šele skupaj predlog za izdajo plačilnega naloga in prva pripravljalna vloga. Toženka neutemeljeno izraža stališče, da bi moralo biti sodišče, v čigar domeno sodi izvajanje dokazov (sem spada tudi odločanje o načinu izvedbe dokaza), vezano na s strani stranke predlagani način za izvedbo dokaza. Da so ratificirane mednarodne pogodbe hierarhično višji pravni akt kot ZPP, ne pomeni, da bi sodišče prve

Tožnikovemu predlogu za prenos pristojnosti ni mogoče ugoditi, ker mora Vrhovno sodišče ob tehtanju razlogov iz prejšnjega sklepa (videz nepristranskosti) in tožnikovega oteženega uresničevanja pravice do sodnega varstva (zdravstvene težave in omejitve) uresničiti prvo vrednoto, saj bi jo sicer v celoti zanikalo, tožnikovo zaslišanje pa bo na enega izmed možnih procesnih načinov vendarle mogoče opraviti pred zaprošenim sodiščem (259. člen ZPP v zvezi s 174. členom ZPP).

Nemožnost zaslišanja tožnika, ker se nahaja na zdravljenju v zdravstveni inštituciji, ni razlog za prekinitev postopka po navedeni določbi ZPP. ZPP v izjemnih primerih, če stranka zaradi nepremagljivih ovir ne more sama priti na sodišče (bolezen, visoka starost, karantena) dovoljuje tudi zaslišanje strank po predsedniku senata (259. člen). Če pa bi sodišče iz okoliščin primera ugotovilo, da bi lahko šlo za pomanjkanje procesne sposobnosti tožnika, pa bi moralo poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti.

Pogodbe je treba ne glede na njihov naziv presojati po vsebini. Izvajanje dokaza s pisno izjavo stranke namesto z njenim neposrednim zaslišanjem v pravdnem postopku ni mogoče.

Resnične so pritožbene trditve, da sta toženca v prvi pripravljalni vlogi predlagala, da sodišče zasliši drugo toženca po zaprošenem sodniku v Avstraliji in res je, da prvostopenjsko sodišče temu predlogu ni sledilo. Ne drži pa, da je bila zato prekršena ustavna pravica tožencev do enakega varstva pravic in da je prvostopenjsko sodišče s takim postopanjem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP. V obravnavanem primeru namreč ni podana situacija, ko bi sodišče prve stopnje brez utemeljenega razloga zaslišalo le eno stranko, druge pa ne. Prvostopenjsko sodišče je namreč vabilo zaradi zaslišanja tako tožnici, kot tudi toženca, vendar se toženca vabilu na zaslišanje nista odzvala. Pritožnika tudi napačno razlagata določbo 259. čl. ZPP.

Sodišče vodi dokazovanje z izvedencem in mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja (tudi v zvezi z možnimi ugovori strank), stranke pa lahko (z dovoljenjem predsednika senata) izvedencu tudi neposredno postavljajo vprašanja (drugi odstavek 302. člena ZPP). Opustitev ustnega obravnavanja izvedenskega mnenja že sodišču ne da možnosti pridobitve dodatnih pojasnil, strankam pa ne omogoči uresničitve pravic oziroma možnosti, ki jim jih v zvezi z razčiščevanjem dejanskega stanja dajejo določbe pravdnega postopka, s tem pa vsekakor lahko vpliva na pravilnost pa tudi zakonitost sodbe. Zato po mnenju revizijskega sodišča opustitev ustnega podajanja izvedenskega mnenja v spornem primeru predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po določbi prvega odstavka 354. člena ZPP, ki jo sodišču očita revizija.

Delovno mesto vpisničarja na sodišču je administrativne narave, ki ne zahteva stalne fleksijske obremenitve vratnega dela hrbtenice in stalne prisilne drže glave. Zato pri tožnici zaradi obrabnih sprememb hrbtenice brez funkcijskih izpadov in stanja po involutivni depresiji, niso izkazane takšne trajne spremembe v zdravstvem stanju, da svojega dela "vpisničarke" ne bi bila zmožna opravljati v polnem delovnem času in brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja. Čeprav se je zoper prvostopno odločbo zavoda, s katero je bila tožnici priznana nvalidnost III. kategorije invalidnosti, pritožila le tožnica, je drugostopni organ lahko spremenil odločbo prve stopnje tako, da je ugotovil, da pri tožnici invalidnost ni podana. V tem primeru ne gre za prepoved reformatio in peius, saj lahko zavod v postopku revizije po 256. členu ZPIZ spremeni oz. odpravi odločbo o priznaju pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja.

Ocenitev stvari, ki jo mora dolžnik izročiti upniku, pa ne pri njem, ne pri kom drugem niso bile najdene, mora opraviti sodišče, ne pa upnik. Upnik lahko le predlaga, da sodišče oceni njihovo vrednost.

Izvedensko mnenje oz. cenitev po tržni vrednosti po 2. odst. 178. čl. ZIZ mora vsebovati vse merodajne postavke (lokacija nepremičnine, stanovanja v kompleksu, oddaljenost od večjih krajev) iz katerih izhaja izračun tržne vrednosti nepremičnine.

Izvedensko mnenje iz kazenskega postopka je lahko v pravdnem postopku uporabljeno kot listina.