VSL Sodba I Cp 2598/2017

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je v celoti vzdržalo v veljavi 1. in 3. točko sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, po katerem bi morala toženka tožnici plačati 137,20 EUR ter izvršilne stroške 120 EUR. Toženki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov 199,90 EUR.

2Zoper sodbo se toženka pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, predlaga njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje, zahteva pa plačilo svojih pritožbenih stroškov, in sicer sodne takse.

Uveljavlja kršitev po 15. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), češ da je v 11. tč. obrazložitve zapisano, da je iz zapisnika zbora etažnih lastnikov z dne 4. 2. 2013 razvidno, da je upravnik predlagal načrt vzdrževanja in da iz zapisnika izhaja ovrednotenje potrebnih sredstev ter dinamika izvajanja ter možni viri za izvedbo načrta. To pa iz navedene listine ne izhaja, izhaja le vrednost fasadnega ovoja 77.144 EUR, ne pa tudi vrednost celovite energetske sanacije. Zaključek, da so bili podani vsi pogoji za povečanje plačila v rezervni sklad, je zato napačen. Sklep o načrtu vzdrževanja ni imel elementov, ki jih zahteva 41. čl. SZ-1, niti elementov, ki jih zahteva 7. čl. Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih hiš. Načrt ni bil veljaven in pogojev za povišanje vplačila v rezervni sklad ni bilo.

Pritožnica nadalje meni, da soglasje lastnikov, katerih delež presega 50%, zadošča le za posle rednega upravljanja, odločanje o energetski sanaciji pa presega posle rednega upravljanja Pri tem se sklicuje na že omenjeni Pravilnik, ki da določa vgradnjo izolacije kot posel, za katerega se zahteva 75% odstotno soglasje lastnikov, tako tudi sodna praksa, konkretno v zadevi I Cp 2169/2015. V njenem primeru je bilo za tak sklep nesporno le 63,28% lastnikov.

3Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Med posle rednega upravljanja, upoštevajoč 2. odst. 25. čl. Stanovanjskega zakona (SZ-1), spada tudi vzdrževanje večstanovanjske stavbe, ki je natančneje definirano v 4. odst. istega določila. Vzdrževanje je sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Odločanje o načrtu vzdrževanja se šteje za posel rednega upravljanja (3. odst. 26. čl. SZ-1), za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari pa je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti (2. odst. 67. Stvarnopravnega zakonika - SPZ). V načrtu vzdrževanja etažni lastniki določijo vzdrževalna dela, ki se bodo opravila in način zagotavljanja denarnih sredstev z vplačili v rezervni sklad (2. odst. 26. čl. SZ-1). Da gre pri rezervnem skladu in odločanju o morebitnem povečanju prispevka lastnikov v rezervni sklad ter pri sprejemanju vzdrževalnega načrta za posle rednega vzdrževanja in zadošča večinsko soglasje, je izrecno predvideno tudi v Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih hiš (5. in 6. alineja 2. odst. 2. čl. Pravilnika).

6Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo navedena določbe v zvezi z določbo 41. čl. SZ-1, po katerem se višino prispevka za rezervni sklad lahko zviša, če tako določijo etažni lastniki v načrtu vzdrževanja po 26. čl. SZ-1.

7Sporna terjatev temelji na sklepu lastnikov, katerih skupni delež je 63,28%, da se zaradi realizacije načrta vzdrževanja poveča vplačevanje v rezervni sklad. V 11. tč. obrazložitve sodbe sodišče prve stopnje korektno povzema listino - zapisnik zbora lastnikov: iz te listine izhaja predlog upravnika o načrtu vzdrževanja, ki je bil tudi sprejet, sprejet pa je bil tudi sklep o povečanju vplačevanja v rezervni sklad. Omenjeni načrt ni neveljaven, kot dalje očita toženka, saj ta sankcija za morebitno pomanjkljivost načrta sploh ni predvidena, pritožbeno sodišče pa soglaša, da načrt ni bil pomanjkljiv niti glede na kriterije 7. čl. Pravilnika.¹

8V 3. odst. 29. čl. SZ-1 določa: „Etažni lastniki, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, lahko izvedejo izboljšave, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Za takšne izboljšave štejejo zlasti dela, ki niso potrebna za vzdrževanje, ampak pomenijo vgraditev novih naprav, opreme ali instalacij ali njihovo nadomestitev pred potekom pričakovane dobe trajanja, pod pogojem, da izboljšava ne ovira izvrševanja lastninske pravice etažnih lastnikov in zaradi nje ni ogrožena požarna varnost.“ (Enako 13. čl. Pravilnika).

9Zato tudi ne drži, da je namestitev energetske fasade vedno posel, ki presega redno upravljanje in da to izhaja iz sodne prakse, konkretno sodbe tega pritožbenega sodišča I Cp 2169/2015. To je odvisno od dejanskih okoliščin vsakokratnega primera - konkretno od poteka pričakovane dobe trajanja, ki v tistem primeru ni bila dosežena, tu pa očitno ni bila sporna; v pritožbenem postopku niti ne bi več mogla biti izpodbijana, ker gre za spor majhne vrednosti in se dejansko stanje ugotavlja samo pred sodiščem prve stopnje.

10Pritožbo je bilo zato treba zavrniti, s stroškovno zahtevo vret, in potrditi sodbo sodišče prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

¹ „Obvezen sestavni del načrta vzdrževanja je ovrednotenje potrebnih sredstev za realizacijo, dinamika izvajanja (če gre za obdobje, daljše od leta dni) ter možni viri za izvedbo načrta vzdrževanja. V primeru, ko zahteva načrt vzdrževanja višja sredstva od trenutno razpoložljivih sredstev rezervnega sklada in predvidenih minimalnih vplačil v rezervni sklad, mora načrt opredeliti tudi potrebna višja vplačila v rezervni sklad, višje akontativno zbiranje sredstev in druge možne finančne vire.“