VSL Sodba PRp 59/2018

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolžilni predlog ne zavrne.

1Okrajno sodišče v Kranju je z izpodbijano sodbo odločilo, da se obdolžilni predlog predlagateljice zoper obdolženko zaradi prekrška po dvajsetem odstavku 30. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) zavrne na podlagi tretje alineje četrtega odstavka 106. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Iz razlogov sodbe izhaja, da je od dneva storitve prekrška 17. 7. 2015 do vložitve obdolžilnega predloga 5. 2. 2018 poteklo več kot dve leti, v tem času pa ni bilo storjenega ravnanja pristojnega organa, ki bi merilo na pregon obdolženke, le-ta pa tudi ni storila prekrška, ki bi pretrgal tek relativnega zastaralnega roka dve leti; tako ni podanih pogojev za začetek postopka o prekršku, ker zaradi zastaranja postopek o prekršku ni več mogoč.

2Proti sodbi vlaga predlagateljica pravočasno pritožbo. Uveljavlja, da je bila obdolženka osumljena storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po prvem odstavku 324. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), zato je bila vložena kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Kranju. Predlagateljica zato skladno z določbo tretjega odstavka 11.a člena ZP-1 ni začela postopka o prekršku, saj se le-ta ne more začeti, če je bila zoper storilca vložena kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška. Določeno je, da v tem času zastaranje pregona zaradi prekrška ne teče in se nadaljuje po pravnomočnosti odločitve. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo VII KP 27821/2015 z dne 14. 10. 2016 odločilo, da se A. A. oprosti iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Predlagateljica je prejela sodbo 26. 1. 2018 in nato 5. 2. 2018 vložila obdolžilni predlog. V obravnavanem primeru ni prišlo do absolutnega zastaranja, relativno zastaranje pa je pretrgalo delovanje predlagateljice, ki meri na pregon (vložitev kazenske ovadbe za kaznivo dejanje, ki vsebuje tudi znake prekrška), zato je sodišče napačno uporabilo materialne določbe 42. člena v povezavi z 11.a členom ZP-1.

3Obdolženka v odgovoru na pritožbo, ki ga vlaga po zagovornici, višjemu sodišču predlaga, da zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Po drugem odstavku 11.a člena ZP-1 se, če je bil kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška, pravnomočno ustavljen, ali je bila izdana pravnomočna oprostilna sodba, ali je bil obtožni akt pravnomočno zavrnjen ali zavržen, ali je bila kazenska ovadba zavržena, postopek za prekršek zoper storilca vodi le, če ga razlogi za navedeno odločitev ne izključujejo. Tretji odstavek 11.a člena ZP-1 pa določa: "Če je bila zoper storilca vložena kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška, ali zaradi takega dejanja zoper njega teče kazenski postopek, se postopek o prekršku ne more začeti, če se je začel, pa se prekine in se ne sme nadaljevati, dokler ni postopek v zvezi s kaznivim dejanjem pravnomočno končan. V tem času zastaranje pregona zaradi prekrška ne teče in se nadaljuje po pravnomočnosti odločitve iz prejšnjega odstavka.“

6Utemeljene so tako pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialne določbe 42. člena v povezavi z 11.a členom ZP-1. Glede na to, da se obdolženki očita, da je 7. 7. 2015 storila prekršek po dvajsetem odstavku 30. člena ZPrCP, zoper njo pa je bila vložena kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po prvem odstavku 324. člena KZ-1, ki ima tudi znake prekrška, zaradi česar se postopek o prekršku ni mogel začeti; kazenski postopek pa je bil nato pravnomočno ustavljen s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VII KP 27921/2015 z dne 14. 12. 2016 in skladno s tretjim odstavkom 11.a člena ZP-1 v tem času zastaranje pregona zaradi prekrška ni teklo, prav tako v obravnavanem primeru tudi ni prišlo do absolutnega zastaranja postopka o prekršku (od storitve prekrška še niso minila štiri leta), je nepravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da ni podanih pogojev za začetek postopka o prekršku, ker zaradi zastaranja postopek o prekršku ni več mogoč.

7Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi in odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

8Sodišče prve stopnje naj izvede redni sodni postopek in nato s sodbo odloči o zadevi.