30. člen ZPrCP
(avtocesta in hitra cesta)
(1)Na avtocesto ali hitro cesto, lahko zapeljejo in vozijo po njej le vozniki motornih vozil in skupin vozil, ki po deklaraciji proizvajalca dosegajo hitrost, večjo od 60 km/h.
(2)V promet na avtocesti in hitri cesti se sme voznik vključiti in izključiti le na označenih priključkih.
(3)Vozila, ki že vozijo po smernem vozišču avtoceste in hitre ceste, imajo prednost pred vozili, ki se vključujejo v promet na tej cesti.
(4)Voznik, ki se z motornim vozilom vključuje v promet na avtocesti in hitri cesti, mora voziti po pospeševalnem pasu in se z ustrezno hitrostjo vključiti v promet, pri tem pa ne sme ovirati ali ogrožati vozil, ki vozijo po njej.
(5)Voznik, ki se izključuje iz prometa na avtocesti in hitri cesti, se mora z vozilom pravočasno pomakniti na desni prometni pas in brez zmanjševanja hitrosti zapeljati na začetek zaviralnega pasu.
(6)Na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer, ni dovoljeno voziti po smernem vozišču, namenjenemu vožnji v nasprotni smeri.
(7)Na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer morajo motorna vozila voziti po skrajnem desnem prometnem pasu, ki ni zaseden z vozili v koloni.
(8)Na avtocesti in hitri cesti, ki ima tri ali več prometnih pasov za promet vozil v eni smeri, smejo vozniki tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, in vozniki vozil in skupin vozil, daljših od 7 m, voziti le po dveh prometnih pasovih, ki sta na desni strani smernega vozišča. Vozniki tovornih vozil smejo prehitevati na avtocestah in hitrih cestah le na delih, kjer to ni prepovedano s prometno signalizacijo.
(9)Pri vožnji ponoči s kratkimi žarometi po avtocesti in hitri cesti, ki ima dva ali več prometnih pasov za vožnjo v eno smer, hitrosti ni treba prilagoditi vidni razdalji, če: - so dobro vidne pozicijske svetilke spredaj vozečega vozila; - je rob vozišča oziroma robnega ali odstavnega pasu označen z odsevniki za označevanje poteka ceste; - so pričakovane ovire pravočasno vidne tudi brez uporabe dolgih žarometov.
(10)Na vozišču avtoceste in hitre ceste je prepovedano obračanje, vzvratna vožnja, ustavitev ali parkiranje.
(11)Na odstavnem pasu ali odstavni niši je prepovedana vožnja, parkiranje ali ustavitev, razen ustavitev v sili in ustavitev zaradi nudenja potrebne pomoči. Voznik vozila, ki je ustavil v sili, mora poskrbeti, da se vozilo takoj odstrani. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest, skladno z določbami zakona, ki ureja ceste.
(12)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je vožnja na odstavnem pasu kljub označeni robni črti dovoljena, če je to označeno s predpisano spremenljivo prometno signalizacijo.
(13)Na odstavnem pasu ali odstavni niši lahko vozijo in ustavijo vozila: 1. nujne medicinske pomoči, gasilska vozila in vozila zaščite in reševanja pri izvajanju intervencijskih nalog, 2. izvajalca rednega vzdrževanja avtoceste pri pregledu in vzdrževanju ceste ter pri izločanju vozil, 3. upravljavca cestninskih cest, ki jih pri izvajanju nadzora uporabljajo cestninski nadzorniki, 4. javne veterinarsko-higienske službe pri opravljanju nalog odvoza povoženih ali poginulih živali, 5. finančne uprave pri opravljanju nalog pooblaščene uradne osebe, 6. policije in vojaške policije pri nadzoru in urejanju cestnega prometa in 7. inšpektorjev pri opravljanju inšpekcijskega nadzora. Pri tem morajo biti vsa navedena vozila označena s predpisanimi svetlobnimi znaki oziroma s pomičnimi signalnimi ali zapornimi tablami.
(14)V primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer morajo vozniki med kolonama vozil takoj vzpostaviti reševalni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas.
(15)Na vzpostavljenem reševalnem pasu na avtocesti ali hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer je prepovedana vožnja ali ustavitev, razen vožnje ali ustavitve vozil s prednostjo, vozil za spremstvo ter vozil upravljavca avtocest in hitrih cest, ki so na intervencijski vožnji.
(16)Avtobus in tovorno vozilo z največjo dovoljeno maso vozila nad 3.500 kg je dovoljeno parkirati za največ 25 ur le na označenih parkirnih mestih, skladno s postavljeno prometno signalizacijo. Če je promet tovornih vozil z odredbo o omejitvi ali prepovedi prometa omejen ali prepovedan za več kot 25 ur, je dovoljeno parkiranje za čas omejitve ali prepovedi prometa tovornih vozil.
(17)Motorno vozilo z največjo dovoljeno maso vozila do 3.500 kg je dovoljeno parkirati le na označenih parkirnih mestih, skladno s postavljeno prometno signalizacijo.
(18)Voznik na notranji strani vetrobranskega stekla, na način, ki ga določi upravljavec avtoceste in hitre ceste, vidno označi čas in datum začetka parkiranja. Upravljavec avtocest in hitrih cest v skladu s pravilnikom, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah, označi počivališča s predpisano prometno signalizacijo, ki voznike obvešča o dovoljenem času parkiranja ter obveznosti označitve časa in datuma začetka parkiranja na označenih parkirnih mestih.
(19)Vozilo, ki je parkirano zunaj označenega parkirnega mesta ali je parkirano na označenem parkirnem mestu več kot 30 dni, na podlagi odredbe pooblaščene uradne osebe odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki lahko v primeru zapuščenega vozila, poseže v vozilo, da pridobi identifikacijsko številko vozila. Odstranjeno vozilo lahko upravljavec avtocest in hitrih cest po treh mesecih uniči ali proda. Odstranitev vozila se opravi na stroške lastnika vozila.
(20)Višino stroškov, potrebnih za odstranitev in hrambo vozila ter namestitev, odstranitev ali poškodovanje tehnične naprave, ki preprečuje nadaljevanje vožnje, določi upravljavec avtocest in hitrih cest.
(21)Parkiranje samo priklopnega vozila na avtocesti in hitri cesti je prepovedano.
(22)Na vozilo, parkirano v nasprotju z določbo šestnajstega in sedemnajstega odstavka tega člena, za katero ni mogoče ugotoviti lastnika, se namesti tehnična naprava, ki preprečuje nadaljevanje vožnje. Tehnična naprava se odstrani po ugotovitvi lastnika ali najpozneje po tridesetih dneh po namestitvi. Če lastnik po tridesetih dneh ni ugotovljen, vozilo na podlagi odredbe pooblaščene uradne osebe odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Namestitev in odstranitev tehnične naprave, ki preprečuje nadaljevanje vožnje opravi upravljavec avtocest in hitrih cest na stroške lastnika ali voznika vozila. Lastniku ali vozniku vozila se zaračunajo tudi stroški poškodovanja tehnične naprave, ki je posledica ravnanja lastnika ali voznika vozila.
(23)Pešci ne smejo stopiti na avtocesto in hitro cesto ali hoditi po njej.
(24)Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za: 1. policiste in vojaške policiste pri opravljanju uradnih nalog; 2. osebe, ki opravljajo ogled prometne nesreče ali so vključene v ogled; 3. zdravstvene delavce, gasilce in druge osebe, ki nudijo in zagotavljajo potrebno pomoč; 4. inšpektorje, pristojne za nadzor cest in druge pooblaščene delavce, kadar nadzirajo stanje cest, ter upravljavce cestninskih cest, kadar izvajajo nadzor; 5. pooblaščene uradne osebe finančne uprave pri opravljanju njenih nalog; 6. delavce, ki delajo na označenem gradbišču na avtocesti in hitri cesti; 7. delavce izvajalca rednega vzdrževanja cest in cestninske blagajnike pri opravljanju delovnih nalog; 8. delavce javne veterinarsko-higienske službe pri opravljanju nalog odvoza povoženih ali poginulih živali iz označenih in varnih mest avtocest in hitrih cest, 9. izvajalce izrednega prevoza, ki zaradi okvare vozila obstanejo na avtocesti, pri označevanju ovire ali pomagajo pri prehodih preko cestninskih postaj ali gradbišč ter 10. voznika ali potnika vozila, ustavljenega v sili na odstavnem pasu.
(25)Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali pešec, ki ravna v nasprotju z določbo prvega, sedmega, sedemnajstega, osemnajstega ali triindvajsetega odstavka tega člena.
(26)Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega, petega ali trinajstega odstavka tega člena.
(27)Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo drugega, osmega, desetega, enajstega, šestnajstega ali enaindvajsetega odstavka tega člena.
(28)Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo štirinajstega ali petnajstega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke.
(29)Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, katerega voznik ravna v nasprotju z določbo enajstega, šestnajstega ali enaindvajsetega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 300 eurov.
(30)Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki vozi vozilo na avtocesti in hitri cesti v nasprotju z določbo šestega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.
- VSK Sodba PRp 410/2025Višje sodišče v Kopru · 2026
Po 33. točki 3. člena ZPrCP je prehitevanje vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v konkretnem primeru šlo za avtocesto, na kateri vozila večkrat stojijo v zastoju. Vsa tovorna vozila na voznem pasu so bila namreč namenjena v isto smer kot storilec, v kolono na voznem pasu jih je zaradi izrednih razmer razporejala policija, zato ni šlo za obvoz ovire na cestišču (kar je bistveni element "vožnje mimo" po 53. členu ZPrCP). Očitno pa so se vozila tudi dejansko premikala, sicer se storilec (ko ga je zaustavila policija) ne bi mogel vključiti v to kolono. Zaključek, da je šlo za prehitevanje, je na podlagi povedanega pravilen.
- VSM Sodba II Kp 46266/2017Višje sodišče v Mariboru · 2022
V primeru, ko več udeležencev v cestnem prometu s svojim protipravnim ravnanjem prispeva k prometni nesreči, odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi tisti, katerih dejanja so v neposredni vzročni zvezi z nastankom prepovedane posledice in storilca praviloma ne ekskulpira kršitev predpisov s strani drugih oseb, četudi sam krši predpise. Prepovedane posledice namreč ne bi bilo moč pripisati ravnanju obdolženca le, če bi se izkazalo, da bi do takšne posledice prišlo tudi v primeru, ko bi obdolženec ravnal v skladu s predpisi, ali če bi bila prepovedana posledica objektivno nepredvidljiva. Brezobzirna vožnja kot varnostni cestnoprometni standard, katerega napolnjujejo ravnanja, ki predstavljajo grobe ali ponavljajoče kršitve pravil in predpisov ali po načinu ali trajanju občutno presegajo navadno nepazljivost ali manjšo kršitev pravil in predpisov. Brezobzirno ravna, kdor se iz sebičnih nagibov ne ozira na to, kako (lahko) njegovo ravnanje vpliva na ostale udeležence cestnega prometa, in ravnodušno prezre opozorila ostalih udeležencev v prometu. Po teoriji adekvatne vzročnosti je treba izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode kot pravno upošteven vzrok šteti tiste
- VSRS Sodba I Ips 46639/2019Vrhovno sodišče RS · 2022
V trenutku, ko postane jasno, da grozi neposredna, konkretna nevarnost prometne nesreče, začne udeležence zavezovati načelo defenzivne vožnje, ki zadeva dolžnost odvračanja prometne nesreče. Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je zato ne glede na načelo zaupanja v cestnem prometu podano, če so podane objektivne in subjektivne zmožnosti storilca, da neposredno nevarnost prometne nesreče prepreči in tako odvrne prepovedano posledico.
Različice besedila: 7Pokaži ▾
- od 3. 3. 2026 · trenutno
- 11. 4. 2025 – 2. 3. 2026
- 22. 9. 2021 – 10. 4. 2025
- 3. 8. 2021 – 21. 9. 2021
- 6. 10. 2017 – 2. 8. 2021
- 20. 7. 2012 – 5. 10. 2017
- 24. 3. 2011 – 19. 7. 2012
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
11 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 1. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba PRp 410/2025Višje sodišče v Kopru · 13. 1. 2026besedilo 2025–2026
Po 33. točki 3. člena ZPrCP je prehitevanje vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v konkretnem primeru šlo za avtocesto, na kateri vozila večkrat stojijo v zastoju. Vsa tovorna vozila na voznem pasu so bila namreč namenjena v isto smer kot storilec, v kolono na voznem pasu jih je zaradi izrednih razmer razporejala policija, zato ni šlo za obvoz ovire na cestišču (kar je bistveni element "vožnje mimo" po 53. členu ZPrCP). Očitno pa so se vozila tudi dejansko premikala, sicer se storilec (ko ga je zaustavila policija) ne bi mogel vključiti v to kolono. Zaključek, da je šlo za prehitevanje, je na podlagi povedanega pravilen.
- VSM Sodba II Kp 46266/2017Višje sodišče v Mariboru · 7. 12. 2022besedilo 2021–2025
V primeru, ko več udeležencev v cestnem prometu s svojim protipravnim ravnanjem prispeva k prometni nesreči, odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi tisti, katerih dejanja so v neposredni vzročni zvezi z nastankom prepovedane posledice in storilca praviloma ne ekskulpira kršitev predpisov s strani drugih oseb, četudi sam krši predpise. Prepovedane posledice namreč ne bi bilo moč pripisati ravnanju obdolženca le, če bi se izkazalo, da bi do takšne posledice prišlo tudi v primeru, ko bi obdolženec ravnal v skladu s predpisi, ali če bi bila prepovedana posledica objektivno nepredvidljiva. Brezobzirna vožnja kot varnostni cestnoprometni standard, katerega napolnjujejo ravnanja, ki predstavljajo grobe ali ponavljajoče kršitve pravil in predpisov ali po načinu ali trajanju občutno presegajo navadno nepazljivost ali manjšo kršitev pravil in predpisov. Brezobzirno ravna, kdor se iz sebičnih nagibov ne ozira na to, kako (lahko) njegovo ravnanje vpliva na ostale udeležence cestnega prometa, in ravnodušno prezre opozorila ostalih udeležencev v prometu. Po teoriji adekvatne vzročnosti je treba izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode kot pravno upošteven vzrok šteti tiste
- VSRS Sodba I Ips 46639/2019Vrhovno sodišče RS · 24. 11. 2022besedilo 2021–2025
V trenutku, ko postane jasno, da grozi neposredna, konkretna nevarnost prometne nesreče, začne udeležence zavezovati načelo defenzivne vožnje, ki zadeva dolžnost odvračanja prometne nesreče. Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je zato ne glede na načelo zaupanja v cestnem prometu podano, če so podane objektivne in subjektivne zmožnosti storilca, da neposredno nevarnost prometne nesreče prepreči in tako odvrne prepovedano posledico.
- VSM Sklep II Kp 42039/2021Višje sodišče v Mariboru · 11. 8. 2022besedilo 2021–2025
Glede na opisan način storitve kaznivega dejanja, ki se očita obdolženki in vseh okoliščin, ki so privedle do prometne nezgode, je tudi po oceni pritožbenega sodišča mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženka nevarna voznica in da bo še naprej ogrožala javni promet ter jo je zato potrebno za določen čas izločiti iz prometa, saj je s svojo vožnjo po nasprotnem smernem vozišču na avtocesti hudo kršila cestnoprometne predpise, pri čemer je ena oseba umrla, dve pa sta utrpeli hude telesne poškodbe.
- VSM Sodba II Kp 16778/2017Višje sodišče v Mariboru · 17. 5. 2022besedilo 2021–2025
Res je obrazložitev izpodbijane sodbe obširna, vendar kljub temu iz razlogov izpodbijane sodbe povsem jasno izhaja, na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje sprejelo svoje zaključke glede odločilnih okoliščin prometne nesreče, ki je opisana v izreku izpodbijane sodbe in zakaj je obdolžencu očitano kaznivo dejanje v celoti dokazano. Sodišče prve stopnje je namreč že tekom povzemanja vsebine posameznih dokazov le-te obenem dokazno ocenilo in jih povezalo z izsledki ostalih izvedenih dokazov, nato pa svoje ugotovitve še dodatno strnilo. Drži sicer, da je sodišče prve stopnje (sicer po nepotrebnem) zelo podrobno povzelo celotno delo sodnih izvedencev, predvsem delo izvedenca medicinske stroke dr. A. A. in izvedenca za raziskavo prometnih nezgod dr. B. B., ki sta svoji mnenji večkrat dopolnila, vendar se v zvezi s tem ni mogoče strinjati z navedbami zagovornice, da razlogi sodišča prve stopnje o tem, katero od njunih stališč sprejema, niso jasni. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi sodbe razumljivo pojasnilo, da sta izvedenca svoje ugotovitve dopolnila glede na dodatne in bolj natančne podatke, povezane s potekom prometne nesreče, zaradi česar sta njuni mnenji glede posame
- VSC Sklep PRp 51/2022Višje sodišče v Celju · 17. 5. 2022besedilo 2021–2025
Sodišče se tudi do dokaznega predloga za zaslišanje voznika, ki je bil neposredni storilec prekrška, ni opredelilo, čeprav je glede na trditve v zahtevi za sodno varstvo o samovoljnem ravnanju delavca zaslišanje slednjega nedvomno šteti kot relevanten dokaz. V skladu s sodno prakso sodišče sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar pa mora svojo odločitev, da dokaza ne bo izvedlo ustrezno obrazložiti.
- VSC Sodba PRp 1/2022Višje sodišče v Celju · 18. 2. 2022besedilo 2021–2025
Obveznost označitve datuma in časa začetka parkiranja na označenih parkirnih prostorih na počivališčih avtoceste in hitrih cest je predpisana z zakonom in gre torej za zakonsko obveznost, ki jo morajo poznati in upoštevati vsi, zlasti pa poklicni vozniki. Udeleženci cestnega prometa so primarno dolžni upoštevati zakonsko določena pravila cestnega prometa, pravila določena s prometno signalizacijo pa toliko in takrat, ko je ta postavljena in razveljavlja ali precizira zakonsko določena prometna pravila.
- VSL Sklep VII Kp 9437/2017Višje sodišče v Ljubljani · 19. 11. 2020besedilo 2017–2021
Kaznivo dejanje po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 je podano, če storilec vozi predrzno in brezobzirno, naklepno krši najmanj eno izmed cestnoprometnih pravil, ki so določena v treh alinejah te točke, in je hkrati njegov naklep podan tudi do konkretne ogrozitvene posledice (neposredna nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe), ki jo s takšno vožnjo povzroči (vzročna zveza). Ugotoviti je potrebno, da se je obdolženec zavedal (možnosti) 1) da vozi pod vplivom alkohola, 2) da je na avtocesto zapeljal na izvoz oziroma, da vozi po avtocesti po vozišču, ki je namenjeno vožnji v nasprotno smer in 3) da s takšno vožnjo konkretno ogroža življenje ali telo udeležencev cestnega prometa. Po ugotovljeni zavestni sestavini pa je potrebno presoditi, ali je storilec takšno vožnjo in neposredno ogrozitev hotel (direktni naklep) ali nanju vsaj pristal (eventualni naklep). Z vidika obdolženčevega odnosa do očitane vožnje po avtocesti v nasprotni smeri je zato ključno, česa se je obdolženec zavedal in kaj je hotel v trenutku, ko je na izvozu zapeljal na avtocesto.
- VSL Sodba PRp 59/2018Višje sodišče v Ljubljani · 15. 3. 2018besedilo 2017–2021
Ker je bila zoper obdolženko vložena kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška, se postopek o prekršku ni mogel začeti; kazenski postopek pa je bil nato pravnomočno ustavljen, zato skladno s tretjim odstavkom 11.a člena ZP-1 v tem času zastaranje pregona zaradi prekrška ni teklo.
- VDSS sodba Pdp 623/2016Višje delovno in socialno sodišče · 9. 2. 2017besedilo 2012–2017
Tožnik je kot vodja patrulje kršitelju predočil kršitev prepovedi vzvratne vožnje na avtocesti in višino globe 300,00 EUR, nato pa mu je predlagal, da lahko plača le 60,00 EUR in mu da 5,00 EUR za kavo, kar je kršitelj tudi storil. Poleg tega je v plačilni nalog navedel neresnične podatke o kraju in času prekrška ter o pravni kvalifikaciji in opisu prekrška, pri tem pa enega izvoda plačilnega naloga ni izročil kršitelju, ampak ga je pospravil v žep bunde. S tem ravnanjem je tožnik naklepoma huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja in ima ta kršitev tudi znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po drugem odstavku 259. člena KZ-1. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved zakonita.
- VSL sodba PRp 871/2013Višje sodišče v Ljubljani · 11. 12. 2013besedilo 2012–2017
Okoliščine storitve prekrška (vožnja na avtocesti v nasprotno smer v nočnem času) in okoliščine na strani storilca (stopnja odgovornosti, priznanje prekrška, opisovanje morebitnih posledic, nekaznovanost in navedbe, da kot tujec ne pozna odseka ceste) ne utemeljujejo izreka opomina.