VSL Sklep PRp 396/2017

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo odločilo, da se ugodi zahtevi za sodno varstvo storilca in se plačilni nalog Policijske postaje Ljubljana Bežigrad z dne 22. 12. 2015, št. 0000113365667 spremeni tako, da se postopek zaradi prekrška po 7. točki prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju (ZOro-1) ustavi na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in je s stroški postopka obremenilo proračun.

2Proti sodbi vlaga pravočasno pritožbo prekrškovni organ, ki uveljavlja kršitev materialnih določb postopka in pa bistvene kršitve določb postopka. Po vsebini uveljavlja, da je sodišče ustavilo postopek, ker se mu je porodil dvom, ali je storilec glede na opisano situacijo (vlom v hišo) res storil očitani prekršek ter po mnenju prekrškovnega organa taka razsodba ni v skladu z veljavnimi predpisi, ker sodišče v obrazložitvi navede "po njenem mnenju". Pojasnjuje še, da je prekrškovni organ že upošteval pri svoji odločitvi (in presoji navedb zahteve za sodno varstvo), da 25. člen ZOro-1 navaja, da mora posameznik orožje, ki ga ima v posesti, hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni osebi, ki pa je samo storilec A. A., saj je pristojni organ le njemu izdal orožno listino (dovoljenje za posest), prav tako zakon določa, da je potrebno orožje hraniti zaklenjeno in sicer ločeno od streliva, razen, če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali v posebej zavarovanem prostoru. Prekrškovni organ je izhajal iz dejstva, da je bilo orožje shranjeno na nezavarovanem podstrešju (to ni bilo zaklenjeno in neznani storilec je vanj brez ovir vstopil iz I. nadstropja stanovanja). Že v opisu prekrška je bilo navedeno, da se je orožje nahajalo v nezavarovanem prostoru, saj je podstrešje ločen prostor od prostorov I. nadstropja stanovanjske hiše ter torej lahko vsak vstopa v podstrešje hiše brez omejitev, ker prostor ni posebej zavarovan in ni zaklenjen. Zakonodajalec pa je v zvezi s hrambo orožja konkretno določil v materialni določbi, da mora biti prostor, kjer je orožje, posebej zavarovan. Posebej zavarovan prostor pa je prostor, ki onemogoča vstop neupravičenim osebam in to tudi družinskim članom, svojcem, prijateljem in ostalim. Tudi če bi bilo v konkretnem primeru podstrešje zaklenjeno in bi bil ključ dostopen drugim, ne bi šlo za posebej zavarovan prostor, medtem ko v konkretnem primeru prostor ni bil niti zaklenjen. Prekrškovni organ je pri svoji odločitvi upošteval tudi podzakonski akt in sicer Pravilnik za izvajanje Zakona o orožju, po katerem ima policija pravico preverjati pravilen način hrambe orožja in varovanja prostora. Sam vlom, katerega posledica je bila odtujitev orožja, je brez pomena za odgovornost storilca prekrška in že, če bi policija opravila nadzor in bi ugotovila, da podstrešje, kjer se nahaja orožje, ni mehansko ali elektronsko varovano (torej ni ustrezno varovano pred neupravičenim vstopom iz I. nadstropja v stanovanjski hiši), bi zoper storilca prekrška uvedla postopek o prekršku glede hrambe orožja. Vlom, odtujitev orožja in dejstvo, da je do orožja prišla neupravičena oseba, ki je izvršila kaznivo dejanje, pa le nakazuje na hude oteževalne okoliščine pri storitvi prekrška, saj je prišlo do posledice. Meni še, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, nato pa je še s sodbo kršilo materialne določbe zakona, prav tako je zagrešilo nerazumljive razloge. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter odpravi kršitve ali jih odpravi po uradni dolžnosti in s sodbo odloči o zadevi.

3Na pritožbo vlaga odgovor storilec po zagovornici in višjemu sodišču predlaga, da pritožbo prekrškovnega organa zavrne in sodbo potrdi glede na ZOro-1 in listine v sodnem spisu.

4Ob preizkusu pravočasnosti in dovoljenosti pritožbe prekrškovnega organa višje sodišče ugotavlja, da je pritožba pravočasna in tudi dovoljena, saj uveljavlja dovoljena pritožbena razloga glede na določilo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 (razloga iz 1. in 2. točke 154. člena ZP-1).

5Ob preizkusu razlogov sodbe v zvezi z uveljavljanima pritožbenima razlogoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba sicer neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog iz 1. točke 154. člena ZP-1 (obstoj absolutne bistvene kršitve iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1), ko nekritično trdi, da je sodba nejasna in nezakonita, ker sodišče v obrazložitvi navede besede "po njenem mnenju". V razlogih sodbe je namreč le pojasnjeno, kako sodišče ocenjuje navedbe opisa in nikakor ne gre za nejasne razloge. Pritožbene navedbe "prav tako so tudi razlogi v sodbi nerazumljivi, saj niso v skladu z veljavno zakonodajo" ter "da razsodba ni v skladu z veljavnimi predpisi" pa pomenijo zatrjevanje pritožbenega razloga iz 2. točke 154. člena ZP-1 (zmotne uporabe materialnih določil ZOro-1) in ne iz 1. točke 154. člena ZP-1. V zvezi s tem pritožbenim razlogom (iz 2. točke 154. člena ZP-1) pa je višje sodišče ugodilo navedbam pritožbe, saj jim je pritrdilo. Glede na razloge sodbe in spisovne podatke, ki nakazujejo na to, da je sodišče zmotno razumevalo določbe ZOro-1 in je v napačni smeri presojalo tudi dejansko stanje, pa se pritožbenemu sodišču poraja tudi dvom o pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja (čeprav prekrškovni organ samostojno tega pritožbenega razloga ne more uveljavljati), zato je zadevo razveljavilo.

6ZOro-1 v 25. členu ureja pravila hrambe orožja za posameznika. V prvem odstavku določa, da mora posameznik orožje, ki ga ima v posesti, hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni osebi in v drugem odstavku, da se mora orožje hraniti zaklenjeno in sicer ločeno od streliva, razen če sta orožje in strelivo shranjeni v ognjevarni omari, sefu ali v posebej zavarovanem prostoru.

7Iz plačilnega naloga prekrškovnega organa (PP Ljubljana Bežigrad) št. 0000113365667 izhaja, da so bili kršitelju predstavljeni storjeni prekršek in dokazi (prekršek po 7. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1 v zvezi s 25. členom istega zakona), iz opisa priloženega plačilnemu nalogu pa izhaja očitek, da storilec kot posameznik ni hranil orožja, ki ga ima v posesti, tako, da ne bi prišlo v roke neupravičeni osebi ter je tudi opisan način hrambe in sicer v originalni embalaži, ločeno od streliva na podstrešju, pri čemer je iz opisa tudi razvidno, da so bila sicer zaklenjena vrata stanovanjske hiše in da je moral vlomilec vlomiti troje vrat, da je prišel v prvo nadstropje stanovanjske hiše, od tam pa na podstrešje, kjer je našel in odtujil polavtomatsko pištolo znamke ... tip ... mm, ser. št. ... Glede na tak opis zato prekrškovni organ utemeljeno v pritožbi uveljavlja, da je iz opisa razvidno, da podstrešje samo ni bilo zaklenjeno in da opisan način hrambe ne predstavlja pravega načina hrambe glede na določbi prvega in drugega odstavka 25. člena ZOro-1. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je sodišče odločilo po zahtevi za sodno varstvo storilčeve zagovornice ne da bi dopolnjevalo dokazni postopek ter je tako (preuranjeno) sledilo navedbam zahteve, da je bilo orožje hranjeno na primeren način, ker je bilo shranjeno v originalni embalaži in ločeno od streliva na podstrešju in ker je vlomilec najprej vlomil v klet in nasilno odprl tri notranja vrata ter je s silo odprl protivlomna vrata, ki ločijo pritličje od I. nadstropja. Pritožba zato utemeljeno uveljavlja, da je sodišče napačno uporabilo materialnopravne določbe glede hrambe, ker je preveč pozornosti posvečalo poti, ki jo je moral prehoditi vlomilec in sili, ki jo je moral uporabiti, da je prišel do orožja, ki pa na (domnevno) odklenjenem podstrešju ni bilo hranjeno na primeren način glede na določila o hrambi 25. člena ZOro-1. Pritrditi je namreč potrebno navedbam pritožbe, da je potrebno presojati določila 25. člena ZOro-1 glede hrambe z vidika namena teh določb, da orožje ne pride v roke neupravičeni osebi, to je katerikoli osebi in ne konkretnemu vlomilcu. Sodišče bi moralo najprej ugotoviti, kakšna je (glede na 25. člen ZOro-1) zahtevana hramba in v tej smeri po potrebi dopolniti dokazni postopek, da bi ugotovilo, ali je bilo orožje res shranjeno na tak način, kot izhaja iz opisa priloženega plačilnemu nalogu: ločeno od streliva, vendar le na omari (in ne v zaklenjeni omari) na podstrešju, pri čemer prekrškovni organ uveljavlja, da prehod iz stanovanja v I. nadstropju na podstrešje ni bil zaklenjen.

8Ker je višje sodišče ugotovilo, da se glede na opis in v sodbi navedeno dejansko stanje ter razloge sodbe nakazuje zmotna uporaba materialnega prava, saj je sodišče prve stopnje vse preveč pozornosti polagalo na vlom in opis vloma, je ugodilo pritožbi in je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, ker ne more samo po vsebini odločiti o zahtevi za sodno varstvo.

9Sodišče prve stopnje bo moralo najprej dopolniti dokazni postopek v smeri ugotovitve, ali je bilo orožje res hranjeno na tak način, kot to opisuje plačilni nalog, nato pa bo moralo ob pravilnem razumevanju določb o hrambi 25. člena ZOro-1 vnovič presoditi, ali je storilec storil v plačilnem nalogu opisani prekršek oziroma, ali so navedbe zahteve za sodno varstvo (ki so zavedle sodišče k preuranjeni odločitvi) utemeljene ali ne. Okoliščine storitve prekrška pa naj upošteva pri izbiri in odmeri sankcije.