VSRS Sklep III DoR 16/2018-8
ECLI:SI:VSRS:2018:III.DOR.16.2018.8Področje: pravo družb, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih ni mogoče razbrati iz tožbenega zahtevka, zato jo je treba določiti. Iz predloga in priloženih sodb sodišča druge in prve stopnje ni razvidno, da bi tožeča stranka že sama v tožbi navedla vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka za sodni izstop iz družbe ali da bi to storila na poziv sodišča ali tožene stranke. Ker torej vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka ni bila označena, si pravdni stranki v zvezi z zahtevkom za sodni izstop iz družbe nista zagotovili revizije in je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.
Izrek
Predlog se zavrže.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da prva tožnica, drugi tožnik in tretji tožnik z dnem pravnomočnosti sodbe izstopajo iz toženke, ki je družba z omejeno odgovornostjo (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek za izplačilo odpravnine prvi tožnici v višini 180.000,00 EUR z obrestmi, drugemu tožniku v višini 9.000,00 EUR z obrestmi in tretjemu tožniku v višini 9.000,00 EUR z obrestmi je zavrnilo (II. točka izreka).
2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka).
3Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije.
4Predlog ni dovoljen.
5Vrhovno sodišče lahko v gospodarskem sporu dopusti revizijo, če vrednost izpodbijanega dela presega 2.000,00 EUR oziroma 4.000,00 EUR (četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, ter osmi odstavek 458. člena ZPP in prvi odstavek 495. člena ZPP) in če ne presega 200.000,00 EUR (490. člen ZPP).
6Vsak tožnik v tej zadevi je zoper toženo stranko uveljavljal nedenarni zahtevek za sodni izstop iz družbe in denarni zahtevek za plačilo odpravnine. V postopku odločanja o predlogu tožene stranke za dopustitev revizije je sporna le odločitev o nedenarnem zahtevku za sodni izstop iz družbe. Vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih ni mogoče razbrati iz tožbenega zahtevka, zato jo je treba določiti (drugi odstavek 44. člena ZPP, drugi odstavek 180. člena ZPP). Iz predloga in priloženih sodb sodišča druge in prve stopnje ni razvidno, da bi tožeča stranka že sama v tožbi navedla vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka za sodni izstop iz družbe ali da bi to storila na poziv sodišča (45. člen ZPP) ali tožene stranke.1 Ker torej vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka ni bila označena, si pravdni stranki v zvezi z zahtevkom za sodni izstop iz družbe nista zagotovili revizije in je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti. Zato je predlog za dopustitev revizije zavrglo (smiselno 377. člen ZPP).2
1 Prim. sklep US RS Up-112/94 z dne 6. 3. 1996 (7. točka obrazložitve).
2 Prim. sklep VS RS II DoR 138/2013 z dne 12. 9. 2013 in sklep VS RS II DoR 127/2015 z dne 14. 5. 2015.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 4. 2018Nazaj na vrh ↑