UPRS Sodba I U 1414/2016-14

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Občina Škofja Loka, Župan (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo zavrgel pritožbo tožnika zoper odločbo Občinske uprave Občine Škofja Loka (v nadaljevanju prvostopenjski organ) z dne 25. 5. 2016. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ moral pritožbo zavreči kot prepozno, ker je tožnik prvostopenjsko odločbo prejel 26. 5. 2016, pritožbo pa je 10. 6. 2016 vložil na Davčni urad Ljubljana ter jo je Občina Škofja Loka prejela 20. 6. 2016, torej prepozno. Organ je odločitev oprl na prvi odstavek 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2Tožnik v tožbi navaja, da upravni spor sproža zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi kaznivega dejanja po 261. členu, tretji in četrti odstavek Kazenskega zakonika (zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic). Dalje navaja, da je 26. 5. 2016 prejel odločbo o odmeri plačila komunalnega prispevka. Zoper odločbo se je pritožil na Ministrstvo za finance, ker meni, da župan ni pristojen za reševanje take pritožbe. Z izpodbijano drugostopenjsko odločbo se ne strinja, saj tožnik pritožbenega roka ni zamudil in bi župan pritožbe ne mogel zavreči. S prvostopenjsko odločbo pa po tožnikovem mnenju komunalni prispevek ni bil pravilno odmerjen, kajti tožnik meni, da iz tega naslova Občini Škofja Loka ničesar ne dolguje, kar obširno argumentira. Sodišču smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter naj odloči, da se stroške postopka naloži v plačilo toženki.

3Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo. Navaja, da so tožbene navedbe, ki se nanašajo na prvostopenjsko odločbo, v celoti irelevantne in pravno neupoštevne. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne, stroške postopka pa naloži tožniku.

4V naknadni pripravljalni vlogi tožnik vztraja pri svojih navedbah, ki jih je podal v tožbi v zvezi z izpodbijano drugostopenjsko odločbo in prvostopenjsko odločbo. Vztraja tudi pri tožbenem predlogu.

5Tožba ni utemeljena.

6V obravnavani zadevi je sporna odločitev drugostopenjskega organa, da se zavrže tožnikova pritožba zoper prvostopenjsko odločbo, s katero je bil tožniku odmerjen komunalni prispevek. Organ je odločitev o zavrženju pritožbe sprejel na podlagi ugotovitev dejstev o tem (ki niso sporna in ki so tako izkazana tudi v spisni dokumentaciji), da je bila tožniku prvostopenjska odločba vročena 26. 5. 2016 ter da je pritožbo prejel 20. 6. 2016.

7Po 68. členu ZUP je vloga pravočasna, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok (prvi odstavek); če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek). Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan (drugi odstavek 100. člena ZUP). Po 235. členu ZUP se pritožbo vloži v 15 dneh, če ni z zakonom drugače določeno (prvi odstavek); pritožbeni rok (pa) se šteje za vsako osebo in vsak organ, ki se mu odločba vroči, od dneva vročitve odločbe (drugi odstavek). Po 239. členu ZUP se pritožba vloži pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji (prvi odstavek); če je pritožba vložena pri organu druge stopnje, jo ta takoj pošlje organu prve stopnje (drugi odstavek); pritožba, vložena pri organu druge stopnje, je pravočasna, če jo je v roku prejel organ druge stopnje (tretji odstavek).

8Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da znaša rok za vložitev pritožbe 15 dni, ter da prične teči prvi naslednji dan po vročitvi odločbe, pritožba pa je pravočasna, če jo je pristojni organ (torej organ prve stopnje ali - glede na tretji odstavek 239. člena ZUP - tudi organ druge stopnje) prejel v roku. V obravnavanem primeru je pritožbeni rok pričel teči z dne 27. 5. 2016 (torej prvi naslednji dan po vročitvi odločbe), 15 dni pa se je izteklo z dne 10. 6. 2016 (zadnji dan roka). Da bi bila pritožba pravočasna, bi torej morala prispeti do organa prve ali organa druge stopnje najkasneje na dan 10. 6. 2016 oziroma če bi bila poslana priporočeno po pošti organu prve ali tudi organu druge stopnje, bi morala biti tega dne oddana na pošto. V obravnavani zadevi je pritožba prispela k organu druge stopnje 20. 6. 2016, kar ni niti sporno, zato je tudi po presoji sodišča odločitev drugostopenjskega organa, da je pritožba prepozna, pravilna. Ob tem pa sodišče še dodaja, in kar tudi ni sporno, da je bil pouk o pravnem sredstvu v prvostopenjski odločbi pravilen, torej da je zoper odločbo dovoljena pritožba v 15 dneh na župana Občine Škofja Loka in se vloži na naslov Občine Škofja Loka ali da ustno na zapisnik pri organu, ki je odločbo izdal.

9Tožnik zmotno meni, da je mogoče šteti kot dan vložitve njegove pritožbe dan oddaje priporočene pošiljke na pošto. Dan oddaje priporočene pošiljke na pošto, v njegovem primeru 10. 6. 2016, bi štel za dan vložitve pritožbe le v primeru, če bi jo poslal pristojnemu organu (prvi odstavek 68. člena ZUP), to pa je v obravnavanem primeru prvostopenjski organ ali - glede na tretji odstavek 239. člena ZUP - tudi drugostopenjski organ. Tožnik pa je pritožbo, kar ni sporno, poslal 10. 6. 2016 s priporočeno poštno pošiljko nepristojnemu organu, Ministrstvu za finance, Davčni upravi Republike Slovenije, Davčnemu uradu Ljubljana. Kot iz pritožbe izhaja, pa to niti ne pomotoma, ampak namenoma, ker se ne strinja z ureditvijo stvarne pristojnosti za odločanje o pritožbah v zadevah iz izvirne pristojnosti občine, kot jo določa zakon, da namreč na drugi stopnji odloča župan občine, katere občinska uprava je izdala odločbo na prvi stopnji (233. člen ZUP).

10Da (sicer) jasne določbe prvega odstavka 68. člena ZUP ni mogoče razlagati drugače, kot je razložilo sodišče, torej da je pravočasna le vloga, ki jo pred iztekom roka prejme pristojni organ, potrjuje tudi ureditev instituta vrnitve v prejšnje stanje v ZUP (103. člen), po kateri se vloga, poslana pravočasno nepristojnemu organu, tako da jo pristojni organ prejme po izteku roka, obravnava kot prepozna (stranka pa ima možnost vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, če sta razlog za zamudo njena nevednost ali očitna pomota). Ob povedanem sodišče dodaja, da se tožnik na institut vrnitve v prejšnje stanje niti ne sklicuje, pa tudi sicer iz same njegove pritožbe izhaja, da jo na nepristojni organ ter v nasprotju s poukom o pravnem sredstvu vlaga namenoma (ter torej ne iz nevednosti ali po očitni pomoti).

11Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep drugostopenjskega organa o zavrženju pritožbe, torej sklep iz drugega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1 (toženka nima prav, da je pravilen naziv izpodbijanega posamičnega akta odločba - drugi odstavek 240. člena ZUP, prvi odstavek 246. člena tega zakona). Glede na to sodišče ne more vsebinsko presojati tožbenih navedb, ki se nanašajo na prvostopenjsko odločbo o odmeri komunalnega prispevka.

12Ker je po navedenem po presoji sodišča izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

13O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.