VSRS Sklep X Ips 305/2017

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT ... z dne 10. 6. 2015, s katero je bilo odločeno, da se tožeča stranka za davčne namene šteje za rezidenta Slovenije od 1. 1. 2005 do 3. 3. 2015 in od 4. 3. 2015 dalje za nerezidenta Slovenije. Pritožbo zoper navedeno odločbo je Ministrstvo za finance z odločbo št. DT ... z dne 23. 6. 2016 zavrnilo kot neutemeljeno.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povračilo stroškov upravnega spora.

K I. točki izreka:

3Revizija ni dovoljena.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1¹ je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.²

5Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.³

6Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja, da gre za: vprašanje ustavnosti določbe prve točke 6. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2), saj na podlagi prijavljenega stalnega prebivališča nesorazmerno posega v lastninsko pravico.... in problematiko dvojne obdavčitve v primeru rezidentstva v dveh državah v nasprotju s prepovedjo diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin, kraja prebivanja. Vprašanje ustavnosti določbe prve točke 6. člena ZDoh-2⁴ ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker zakon, ki določa prijavljeno stalno prebivališče, kot navezno okoliščino, tako postavlja najbolj razumen pogoj za določitev rezidentskega statusa za davčne namene in tako očitno ni neustaven. Na revidentu pa tudi ni bilo nesorazmerno breme, saj je, glede na nesporna dejstva obravnavanega primera, nedvomno obstajala dolžnost odjave stalnega prebivališča (Zakon o stalnem prebivališču), revident pa je možnost seznanitve s to dolžnostjo imel in se je tudi lahko odjavil. Pri tem pa Vrhovno sodišče dodaja, da v primeru razlikovanja med davčnimi zavezanci, ki prebivajo v državi, ki ima sklenjeno bilateralno pogodbo z Republiko Slovenijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, oziroma med zavezanci, ki prebivajo v državi, ki takšne pogodbe nima sklenjene, ne gre za osebno okoliščino v smislu 14. člena Ustave RS.

7V nadaljevanju pa revident tudi navede, da: "gre za vprašanje ali se drugostopenjski organ lahko sklicuje v obrazložitvi na določbo drugega odstavka 71. člena ZUS-1, če upravni akt sploh ni ustrezno obrazložen in so tako že v izpodbijani odločbi kršene pravice stranke (zavezanca) do izjave oziroma je odločba neobrazložena." Revident s tako postavljenim vprašanjem sprašuje o pravilnosti in zakonitosti upravnega postopka izdaje upravnega akta pred organi tožene stranke. Procesna vprašanja upravnega postopka in s tem povezana presoja pravilnosti tega postopka sama zase niso predmet revizijske presoje. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta namreč ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato revizije ni mogoče dovoliti na podlagi vprašanj, ki se nanašajo na pravilnost upravnega postopka.

8Pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede na navedeno ni izpolnjen.

9Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

10Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Z novelo ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017) je bil črtan 83. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker pa je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1.
² Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.
³ Npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010.
⁴ Prva točka 6. člena ZDoh-2 določa, da je zavezanec rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.