VSRS Sodba III Ips 58/2008

Revizija se zavrne.

Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške revizijskega postopka.

A.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 21.103,19 eurov (prej 5,057.169,40 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila.

2Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

3Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4, Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče revizijo zavrne.

Ugotovljeno dejansko stanje

5Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva:

- pravna prednica tožeče stranke (tožeča stranka) kot dajalec lizinga je s S. P. kot jemalcem lizinga dne 27. 8. 2001 sklenila pogodbo o finančnem lizingu (Pogodba o lizingu). Predmet najema: Claas samohodni silažni kombajn Jaguar 695 SL. Dobavitelj predmeta najema je bil pravni prednik tožene stranke (tožena stranka ? tudi revidentka). Predmet najema in njegovega dobavitelja je izbral jemalec lizinga;

- tožeča stranka kot kupec je s toženo stranko kot prodajalcem sklenila pogodbo o dobavi predmeta najema (Prva prodajna pogodba) in na tej podlagi toženi stranki plačala znesek 5,522.336,40 SIT;

- tožena stranka predmeta najema ni izročila tožeči stranki in tudi ne jemalcu lizinga. Z njim kot kupcem je kot prodajalka sklenila prodajno pogodbo (Druga prodajna pogodba), na podlagi katere mu je dobavila samohodni silažni kombajn Claas Jaguar 695 mega;

- tožeča stranka je zaradi neizpolnitve prodajalčeve obveznosti razdrla Prvo prodajno pogodbo.

B.

Revizijske navedbe

6Revidentkine očitke o kršitvi materialnega prava je mogoče povzeti v njeno ugotovitev, da ?... je bilo razmerje iz sklenjene ustne kupoprodajne pogodbe preseženo s sklenitvijo lizing pogodbe?. To naj bi izhajalo iz okoliščine, da je jemalec lizinga prevzel predmet najema, ki ga je izbral sam, s sklenitvijo pogodbe o lizingu pa naj bi zagotovil tožeči stranki lastninsko pravico nad predmetom najema. Prvostopenjsko sodišče naj bi zahtevku ugodilo na odškodninskem temelju, ne da bi ugotovilo vse elemente civilnega delikta, sodišče druge stopnje pa naj bi ugodilo zahtevku na obogatitveni podlagi, ne da bi bila tožeča stranka sploh postavila takšen zahtevek. To naj bi pomenilo kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka zato tudi ne ve, na kakšni pravni podlagi mora plačati prisojeni znesek. Brez obrazložitve naj bi bila tudi odločitev o tem, zakaj mora plačati stroške odgovora na pritožbo.

C.

Presoja utemeljenosti revizije

7Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je revidentka kot prodajalec sklenila dve pogodbi o dobavi kombajna: Prvo prodajno pogodbo s tožečo stranko na podlagi izdanega predračuna z dne 27. 8. 2001 za nakup Claas samohodnega silažnega kombajna tip Jaguar 695 SL po ceni 7.300.000,00 SIT in Drugo prodajno pogodbo s S. P. za nakup kombajna Claas Jaguar 695 mega, po višji ceni. Sodišče je tudi ugotovilo, da je bil izročen le en kombajn, in sicer tip Jaguar 695 mega S. P. Iz tega logično izhaja, da je revidentka izpolnila obveznost prodajalca le iz ene prodajne pogodbe, in sicer tiste, ki jo je sklenila s S. P.. Iz okoliščine, da sta se revidentka in S. P. v Drugi prodajni pogodbi brez vednosti tožeče stranke dogovorila, da bo S. P. del kupnine poravnal ?z zneskom po leasing pogodbi? ter iz tega, da se je S. P. nasproti revidentki zavezal urediti vse lastninske odnose s tožečo stranko v zvezi s kombajnom, ni mogoče priti do pravnega zaključka, da je revidentka z izročitvijo kombajna S. P. izpolnila obveznost prodajalca iz Prve prodajne pogodbe. Ne nazadnje revidentka ni navedla nobene pravne podlage, na kateri bi tožeča stranka lahko uveljavljala lastninsko pravico na tem kombajnu.

8Sodišče prve stopnje je svojo odločitev res oprlo na določbo prvega odstavka 132. člena ZOR, ne da bi utemeljilo obstoj predpostavk za odškodninsko terjatev. Drugostopenjsko sodišče pa se je sklicevalo na določbe 210. in 214. člena ZOR. S tem, da je drugostopenjsko sodišče oprlo odločitev na drugačno pravno podlago, ni prišlo do kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sprememba pravne kvalifikacije ? če je obrazložena ? ne onemogoča preizkusa izpodbijane sodbe. Neupošteven je tudi očitek, da tožeča stranka ni postavila obogatitvenega zahtevka. Stranki ni treba navajati pravne podlage za zahtevek, če pa jo navede, sodišče nanjo ni vezano (tretji odstavek 180. člena ZPP). Tožeča stranka se je v tožbi sklicevala na odškodninsko podlago, pozneje pa je kot podlago navedla 132. člen, podala pa je ustrezne navedbe ? ki so jih potrdili tudi izvedeni dokazi ? ki utemeljujejo njeno terjatev na podlagi drugega odstavka 132. člena in 210. člena ZOR. Navedla in dokazala je, da je revidentki plačala znesek 5,522.336,40 SIT na podlagi sklenjene Prve prodajne pogodbe, ta pa je bila zaradi neizpolnitve revidentkine pogodbene obveznosti razdrta. Glede na to ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Odločitev, da s tožbo zahteva manj, kot je dala ? ker je pri izračunu obveznosti očitno upoštevala plačila, ki jih je opravil jemalec lizinga ? je stvar njene presoje in ne vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka.

9V obravnavani zadevi se je postopek končal s pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča. Njen sestavni del je tudi izrek o stroških. O stroških se odloča s sklepom (peti odstavek 128. člena ZPP). Sklep o stroških zaradi svoje akcesorne narave ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal, zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP). Zato revizijsko sodišče ne odgovarja na revidentove očitke glede odločitve drugostopenjskega sodišča o stroških.

10Glede na navedeno je revizijsko sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena. Ker tudi ni našlo napak pri uporabi materialnega prava, je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

11Odločba o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. ter prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožena stranka z revizijo ni uspela, odgovor tožeče stranke pa ? glede na vsebino ? ni ničesar prispeval k odločitvi, zato za pravdo ni bil potreben.