VSC Sklep II Ip 218/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da sta dolžnik Pavel O., rojen...1954, in udeleženec Pavle O., rojen ...1954, isti osebi. Ugotovilo je, da je dolžnik v pooblastilu z dne 24. 8. 2006 zapisal svoje imel kot Pavle O., ugovor zoper novo izvršilno sredstvo z dne 28. 8. 2006 pa je podal 29. 8. 2006 kot Pavel O., kot se je navajalo ime dolžnika ves čas v spisu. Pri realizaciji sklepa o izvršbi z rubežem dolžnikove plače je delodajalec dolžnika sporočil, da pri njem ni zaposlen dolžnik, temveč oseba Pavle O., ki v konkretnem postopku ni dolžnik. Prvotni dolžnik v izvršilnem postopku je bila družba O. d.o.o., katerega zakoniti zastopnik in družbenik je bil Pavel O.. Zakoniti zastopnik prvotnega dolžnika je 1. 1. 2004 podal pooblastilo za zastopanje odvetniku. To pooblastilo je podal kot Pavle O. in ga podpisal z imenom Pavel O., kar nakazuje, da je že takrat v pravnem prometu uporabljal obe imeni. Da je dolžnik ves čas postopka uporabljal obe imeni dokazuje, ko je 31. 3. 2004 pri Upravni enoti Kranj podal izjavo, da je seznanjen, da je njegovo osebno ime v rojstni matični knjigi Pavle, v osebnih dokumentih pa Pavel. Nedvomno je dolžnik obe imeni uporabljal v pravnem prometu, ime Pavel pri registraciji družbe, katere ustanovitelj je bil, pa tudi pri podpisovanju pooblastila pooblaščencu. Dolžnik je vložil izpisek iz matičnega registra umrlih, da je Pavel O., EMŠO ...931..., stanujoč S., Škofja Loka, umrl 16. 7. 2007. Vendar to ne dokazuje, da je bil izvršilni postopek voden zoper to osebo. Sodišče ni dovolilo izvršbe zoper osebo Pavel O., rojen ...1931, saj ni živel na naslovu C. in ni bil družbenik družbe O. d.o.o.. Prav tako ni bil zaposlen v družbi P. d.o.o.. Ni dvoma, da gre pri dolžniku Pavlu O. in udeležencu Pavletu O. za isto osebo.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ter kršitve ustavnih pravic. V pritožbi navaja, da sodišče ni pristojno za ugotavljanje istovetnosti oseb, ker to spada v okvir upravnega prava. Takega sklepa sodišče tudi v primeru, če bi stvar spadala v sodno pristojnost, ne bi smelo izdati po uradni dolžnosti, to je brez, da bi stranka predlagala. Če pa bi se s čim takim že ukvarjalo, bi smel sklep izdati kvečjemu sodnik in ne pravosodni svetovalec. Poleg tega je sklep nepravilen, ker se izrek ne more glasiti na tako vsebino. Sodišče s sodnimi odločbami odloča o pravnih vprašanjih, pravicah in pravnih razmerjih, ne o dejanskih vprašanjih. Že v pritožbi z dne 14. 9. 2016 je napisal, da ni in ne more biti stranka, ker proti njemu, osebi z imenom Pavle O., ni bil sprožen noben postopek, da ni dobil predloga za izvršbo in sklepa o izvršbi, proti kateremu bi lahko vložil pritožbo ali ugovor. Ni mogoče, da bi ga sodišče sredi postopka potegnilo v postopek v fazi, ko niso več mogoči nobeni ugovori. Postopek je bil začet proti osebi Pavel O. (ki ni tista, ki prejema sklepe in piše pritožbo) in proti osebi Pavel O. je treba najprej zaključiti postopek in ga, če upnik meni, da bi morala biti stranka oseba Pavle O., ponovno sprožiti proti tej osebi z vložitvijo novega predloga za izvršbo, v katerem bi bilo treba pravilno navesti identifikacijskega podatke iz 16.a člena ZIZ.

3Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku po pooblaščenki.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ne drži pritožbena navedba, da izpodbijana odločitev ne spada v sodno pristojnost, ampak v okvir upravnega prava, da je sklep ničen in da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 3. točki prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) morajo postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (prvi odstavek 1. člena ZUP). Upravna zadeva pa je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave zadeve (prvi in drugi odstavek 2. člen ZUP). Izpodbijani sklep ne predstavlja upravne zadeve. Sodišče prve stopnje ga je bilo primorano izdati zaradi vztrajnega zavračanja in nerealizacije pravnomočnega sklepa o izvršbi na plačo dolžnika njegovega delodajalca iz razloga, ker dolžnik Pavel O. tam naj ne bi bil zaposlen. Je pa očitno zaposlen kot direktor Pavle O..

6Ne drži, da sodišče ne bi smelo izdati sklepa po uradni dolžnosti, brez predloga stranke, da v ZIZ ni podlage, po kateri bi sodišče samoiniciativno raziskovalo istovetnost oseb. Po 80. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, [...]. Poleg tega je upnik v vlogi z dne 21. 2. 2017 zatrjeval, da je v izvršilnem postopku že leta 2012 navedel dolžnikov EMŠO ..954..., na podlagi katerega je mogoče dolžnika točno identificirati, kljub pravopisni napaki v zapisu imena (Pavel namesto Pavle), in je neutemeljen ugovor dolžnika, da gre za spremembo stranke ter da ni bil obveščen o izvršilnem postopku. Kot že ugotovljeno, je bilo sodišče prve stopnje primorano izdati izpodbijani sklep zaradi neutemeljenega zastoja v postopku. Dolžniku pa je dalo pred odločitvijo pravico do izjave, ko mu je poslalo vlogo upnika z dne 21. 2. 2017, na katero je dolžnik odgovoril z vlogo z dne 13. 3. 2017.

7Ravno tako ne drži, da izpodbijanega sklepa ne bi smela izdati (višja) pravosodna svetovalka, kvečjemu sodnik in da bi se naj sodišču pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Izpodbijani sklep je vmesni procesni sklep, tega lahko po 2. alineji drugega odstavka 6. člena ZIZ izda strokovni sodelavec in sodniški pomočnik¹.

8Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje poseg v njegove ustavne pravice, konkretno v pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS, enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, da ni imel možnosti sodelovanja v postopku, da zoper njega ni bil sprožen noben postopek in da ni dobil predloga za izvršbo in sklepa o izvršbi, proti kateremu bi lahko vložil pritožbo ali ugovor. Sodišče prve stopnje je natančno povzelo vse pomembne listine v spisu. Ugotovilo je, da je bil prvotni dolžnik družba O. d.o.o., katerega zakoniti zastopnik in družbenik je bil (po podatkih sodnega registra) Pavel O.. V sodnem registru je imel vpisan naslov Kranj, C. Ta je 1. 1. 2004 dal pooblastilo odvetniku za zastopanje in napisal, da je direktor Pavle O.. Iz povsem berljivega lastnoročnega podpisa pa je razvidno, da je pooblastilo podpisal Pavel O. (8. točka obrazložitve). Nadalje je sodišče prve stopnje vpogledalo v še eno pooblastilo in sicer z dne 24. 8. 2006, ki ga je dal družbenik izbrisane družbe in na njem napisal svoje ime Pavle O., rojstni datum 22. 3. 1954 ter se čitljivo podpisal Pavle O.. Na ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 28. 8. 2006 pa je kot svoje ime navedel Pavel O. (5. točka obrazložitve). Sodišče prve stopnje je nato s sklepom z dne 7. 7. 2010 zavrglo ugovora dolžnika po izteku roka, ki ga je podal 29. 8. 2006 in 13. 3. 2007. Sklep je bil vročen pooblaščencu dolžnika in je pravnomočen (list. št. 97 do 100 spisa). Sodišče prve stopnje je utemeljeno sklepalo, da je dolžnik v pravnem prometu uporabljal obe imeni, o čemer se je dodatno prepričalo z vpogledom v zapisnik Upravne enote Kranj z dne 31. 3. 2004, ki ga je predložil dolžnikov delodajalec 5. 8. 2013. Iz zapisnika izhaja izjava Pavla O., rojenega ...1954, prebivajoč v Kranju, C., da je seznanjen, da se njegovo ime v rojstni matični knjigi ne ujema s podatkom, ki je v registru stalnega prebivalstva in na njegovih osebnih dokumentih, da ima v rojstni matični knjigi vpisano ime Pavle, na dokumentih pa Pavel, da je seznanjen z dvema možnostma, ali menjati osebne dokumente ali vložiti zahtevo za spremembo osebnega imena (10. točka obrazložitve). Ne drži, da s podatkom o bivališču ni mogoče dokazati, da je Pavel O. in Pavle O.ista oseba ter da prijava bivališča ne vpliva na identiteto stranke. Sodišče prve stopnje je po vpogledu v izpisek iz matičnega registra umrlih Upravne enote Kranj z dne 24. 7. 2007 za osebo Pavel O., rojen ...1931, umrl 16. 7. 2007² in v seznam naslovov za to osebo (izpisek na listni št. 139 spisa) ugotovilo, da ta ni nikoli živel na naslovu Kranj, C. (10. točka obrazložitve). Je pa tam živel dolžnik. Teh ugotovitev v pritožbi ne zanika. S tem je sodišče prve stopnje izključilo možnost, da v postopku ne bi sodeloval pravi dolžnik. Primeri iz sodne prakse, ki jih dolžnik navaja v pritožbi, ne obravnavajo enakega dejanskega stanja.

9V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo dolžnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

¹ Poleg tega je izpodbijani sklep procesno izenačen s sklepom o (upnikovi) zahtevi za odpravo nepravilnosti v skladu z 52. členom ZIZ, ki jo je storil dolžnikov delodajalec z vztrajnim zavračanjem in nerealizacijo pravnomočnega sklepa o izvršbi. Tudi o tem sklepu lahko odloči strokovni sodelavec po 7. alineji tretjega odstavka 6. člena ZIZ.
² Zelo verjetno gre za dolžnikovega pokojnega očeta.