UPRS Sodba I U 1523/2016-16

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopenjski inšpekcijski organ je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka odločil, da je tožnik denarno kazen v znesku 1.000,00 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano št. 0611-3537/2010-43 z dne 4. 6. 2013, dolžan plačati v 3 dneh po vročitvi tega sklepa; z 2. točko izreka zagrozil z novo denarno kaznijo v znesku 1.000,00 EUR, če tožnik v roku do 24. 10. 2016 ne bo izvršil obveznosti, naloženih z izrekom inšpekcijske odločbe št. 0611-3537/2010-6 z dne 21. 12. 2010; s 3. točko izreka odločil, da pritožba zoper ta sklep na zadrži izvršbe.

2V obrazložitvi navaja, da je bilo tožniku z odločbo Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano z dne 21. 12. 2010 naloženo, da mora do 15. 3. 2011 iz parcelnih številk 350/1058 in 350/1059, obe k.o. ..., odstraniti navožen tampon, gramoz, kamenje, gradbeni material in odpadke ter začeti uporabljati površino izključno v kmetijske namene. Kmetijski inšpektor je dne 17. 3. 2011 opravil ponovni pregled na parcelah in ugotovil, da je površina parcel še vedno tamponirana in nasuta z gramozom različnih granulacij, da sta odloženi dve betonski cevi, les, kupi večjega kamenja in zemlje. Dne 30. 3. 2011 je prvostopenjski organ izdal sklep o dovolitvi izvršbe št. 0611-3537/2010-10, s katerim je postavil nov rok izvršitve obveznosti. Ob ponovnem pregledu parcel opravljenim dne 10. 5. 2011, je kmetijski inšpektor ugotovil, da je del parcel še vedno tamponiran in so na njih odloženi večji kupi gramoza, kamenja in zemlje, zato je izdal sklep, s katerim je tožniku naložil v plačilo 700,00 EUR, ter postavil nov rok za izvršitev obveznosti. V postopku je tožnik kmetijskemu inšpektorju posredoval odločbo s strani Geodetske uprave Ljubljana z dne 26. 9. 2011, iz katere izhaja, da je parcela 350/1058, k.o. ..., sedaj delno parkirišče, delno barjanski travnik. Sledil je zaključek tožnika, da ne gre več za najboljša kmetijska zemljišča, zato niso podani pogoji za izvršbo, a mu je kmetijski inšpektor pojasnil, na kakšen način je možna sprememba namembnosti zemljišča in kaj pomeni sprememba dejanske rabe s strani geodetske službe. Tožnik je v postopku predložil še gradbeno dovoljenje in pojasnil, da je material na parceli namenjen gradnji rastlinjaka. Kmetijski inšpektor pa je pojasnil, da gradnja rastlinjaka ni sporna, vendar s pridobitvijo gradbenega dovoljenja zavezanec ni pridobil tudi dovoljenja, da na parcelo odlaga material in da ni več zavezan k izpolnitvi obveznosti. Ob inšpekcijskem pregledu dne 2. 8. 2016 je bilo ugotovljeno, da je zahodni del parcele 350/1058, k.o. ..., v celoti nasut s tamponom, ki je poravnan in so na njem še vedno naloženi kupi gramoza različnih frakcij, peska, drobljenega asfalta in odpadnega materiala in da tožnik ni izpolnil naloženih obveznosti. Zato je bil izdan izpodbijani sklep.

3Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep. V odločbi povzame ugotovitve prvostopenjskega organa in se sklicuje na 292., 293. in 298. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ker je bilo ob kontrolnem pregledu dne 2. 8. 2016 ugotovljeno, da zavezanec ni v celoti izvršil naloženih obveznosti, je prvostopni organ pravilno izdal izpodbijani sklep z izrečeno denarno kaznijo in grožnjo z novo denarno kaznijo, če tožnik do na novo določenega datuma, ne bo izpolnil svoje obveznosti.

4Tožnik je tožbo vložil po dveh pooblaščencih. V tožbi vloženi po odvetniku A.A. navaja, da je stališče tožene stranke, da gre za izvršbo odločbe z dne 21. 12. 2010 in z dne 8. 7. 2013, zmotno, saj je bil takrat nasut gradbeni material na dveh parcelah, to je parc. št. 350/1058 in 350/1059, obe k.o. ... Severovzhodni del obeh parcel je bil nasut s tamponom, na katerem je bil naložen gramoz, kamenje, zemlja, tlakovci in armaturno železo, a je bil ves material uporabljen za gradnjo hiše na sosednji parceli in je bil odstranjen v letu 2013. Inšpektor bi moral ob pregledu 2. 8. 2016 ugotoviti, da gre za nov material na drugem, zahodnem delu parcele 350/1058. Ugotoviti bi moral, da je bila odločba z dne 21. 12. 2010 izvršena in je material na gradbišču namenjen gradnji nezahtevnega gradbenega objekta, za katerega je bilo dne 19. 8. 2014 izdano gradbeno dovoljenje. Tožnik je z deli že začel in jih bo nadaljeval, ko bo to finančno zmogel. Ne gre za nenamensko rabo kmetijskega zemljišča, saj se bo po izgradnji gradbenega objekta parcelo spet uporabljalo za potrebe kmetijstva. Gradbišče, ki ga je tožnik začel uporabljati na podlagi odločbe državnega organa je ograjeno, na njem je nameščena tabla, naloženi gradbeni material pa je služil kot material za vgradnjo točkovnih temeljev. Tožnik je torej imel za poseg na kmetijsko zemljišče veljavno gradbeno dovoljenje in je ravnal skladno z zakonom. Glede na dejansko stanje kmetijski inšpektor ni pristojen za tehtanje gradbenih del na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, izreči bi se moral za nepristojnega ter za izvedbo del obvestiti gradbenega inšpektorja, ki je edini pristojen nadzirati gradnjo po gradbenem dovoljenju. V tožbi vloženi po odvetniku B.B. doda le, da se je po izdaji izvršilnega naslova dejansko stanje, ki se nanaša na parcelo št. 350/1058, k.o. ..., spremenilo, zato bi bilo potrebno postopek ustaviti ali pa pričeti postopek spremembe izvršilnega naslova. Nova dejstva in novi dokazi, nastali po pravnomočnem izvršilnem naslovu namreč vplivajo na zakonitost izvršilnega naslova.

5Toženka je sodišču posredovala upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo. V odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je izvršba poseben samostojni upravni postopek, s katero se zavezanca prisiljuje k izpolnitvi obveznosti, ki je ni izpolnil prostovoljno. Opravi se na način in s sredstvom, ki je za zavezanca najmilejši, da se doseže namen - izpolnitev obveznosti. V nadaljevanju povzame navedbe iz izpodbijanega sklepa.

6Tožnik v odgovoru na tožbo vztraja, da je z dnem 19. 8. 2014 pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta - rastlinjaka, vodno soglasje ter soglasje za gradnjo v varovalnem pasu občinske ceste. Tožnik je z deli pričel znotraj postavljenega roka, ki ga v 74. členu določa Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), in pravnomočno gradbeno dovoljenje ni poteklo, zato navedbe toženke o poteku roka ne držijo. Tožnik ne zanika, da je bil v decembru 2010 opravljen inšpekcijski pregled in so bile pri tem ugotovljene nepravilnosti. Postopek se je zavlekel, a je tožnik v tem času dejansko odpravil očitane nepravilnosti ter gradbeni material iz parcel umaknil. Ob ponovnem pregledu opravljenemu dne 28. 10. 2016 je bila ugotovljena prisotnost gradbenega materiala na povsem drugem delu le ene parcele. Nahaja se le na gradbišču, ki je označeno z mrežo in na katerem tožnik gradi manj zahteven objekt, za kar je tudi pridobil gradbeno dovoljenje.

7Tožba ni utemeljena.

8Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi in se sodišče nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

9V zadevi ni sporno, da je bilo tožniku z inšpekcijsko odločbo št. 0611-3537/2010-6 z dne 21. 12. 2010 naloženo, da mora odstraniti v celoti navožen tampon, gramoz, kamenje, gradbeni material in odpadke s kmetijskih zemljišč s parcelno številko 350/1058 in 350/1059, obe k.o. ..., ter površino začeti uporabljati izključno v kmetijske namene. S sklepom o dovolitvi izvršbe št. 0611-3537/2010-10 z dne 30. 03. 2011 je bilo ugotovljeno, da je postala odločba dne 16. 3. 2011 izvršljiva in z istim sklepom je bila zagrožena tudi izvršba z denarno kaznijo, če tožnik obveznosti ne bo izpolnil v postavljenem roku. Z izpodbijanim sklepom je bila naložena v plačilo denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR in določen rok za izpolnitev naloženih obveznosti do 24. 10. 2016.

10Pravna podlaga za izvršbo s prisilitvijo z denarno kaznijo je 298. člen ZUP. Po drugem odstavku tega člena organ, ki opravlja izvršbo, zavezancu najprej zagrozi, da bo uporabil denarno kazen, če ta ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če rok poteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa organ določi nov rok za izpolnitev obveznosti in zagrozi z novo, višjo denarno kaznijo. Iz tretjega odstavka 298. člena ZUP izhaja, da prva denarna kazen, ki se izreče za prisilitev, ne sme presegati 1.000,00 EUR, vsaka naslednja denarna kazen za prisilitev pa je lahko izrečena le do tega zneska.

11Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo. Iz prvega odstavka 292. člena ZUP namreč izhaja, da je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, ni pa z njo mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

12ZUP torej v primerih, kot je obravnavani, izrek denarne kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, veže na eno samo okoliščino, to je, da je tudi naknadni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova pretekel brez uspeha. Obstoj te okoliščine v predmetni zadevi izhaja iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z ogledom z dne 2. 8. 2016, ki je bil sestavljen pred izdajo izpodbijanega sklepa. Iz zapisnika je razvidno, da se kmetijsko zemljišče ne uporablja v kmetijske namene, saj je zahodni del parcele 350/1058, k.o. ..., v celoti nasut s tamponom, na katerem so odloženi kupi gramoza različnih frakcij, peska, drobljenega asfalta in odpadnega gradbenega materiala. Sicer pa tudi sam tožnik pove, da je na delu parcele 350/1058, k.o. ..., postavljeno gradbišče in se na njem nahaja za gradnjo potreben material.

13Iz podatkov spisne dokumentacije, pa tudi samih tožbenih navedb izhaja, da tožnik v nasprotju z zakonom ni obdeloval parcel št. 350/1058 in 350/1059, obe k.o. ..., ki sta kmetijski zemljišči, v skladu z njunim namenom. Kot izhaja iz 7. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) mora namreč lastnik kmetijsko zemljišče obdelovati kot dober gospodar, preprečevati zaraščanje zemljišča in uporabljati zemljišču in kraju primerne metode kmetovanja, ne pa na parcelo odlagati gradbeni material. V postopku je bilo ugotovljeno, da je zahodni del parcele 350/1058, k.o. ..., še vedno nasut s tamponom, na katerem je odložen pesek, odpadni gradbeni material, gramoz, kar pomeni, da tožnik naložene obveznosti ni izpolnil in je prvostopni organ pravilno izdal izpodbijani sklep. Sodišče zgolj tožnikovim navedbam in pravnim naziranjem izraženim v tožbi ne more slediti, s strani tožnika zatrjevana pridobitev gradbenega dovoljenja z dne 19. 8. 2014, pa za ta upravni spor ni pravno relevantna, saj je treba upoštevati, da je bila inšpekcijska odločba, ki jo je treba izvršiti, izdana že prej, v letu 2010 in pravno še vedno velja.

14Nesporno torej je, da se na parceli 350/1058, k.o. ..., še vedno nahaja material. Tožnik v tožbi sicer navaja, da je material na parceli 350/1058, k.o. ..., nov, namenjen gradnji nezahtevnega objekta in na parcelo navožen šele po prejemu gradbenega dovoljenja. Po navedbah tožnika, naj bi bila torej obveznost iz upravne odločbe z dne 21. 12. 2010 izpolnjena. Vendar v zvezi z zatrjevano izvršitvijo tožnik tudi v upravnem sporu ne ponudi nobenega dokaza k trditvi, da je bila parcela res pravočasno očiščena oziroma ustrezno obdelana in zato sodišče njegovim v celoti neizkazanim trditvam ne more slediti. Sodišče meni, da v kolikor bi bila upravna odločba z dne 21. 12. 2010 res izvršena, in bi bil ves material iz parcel odstranjen oziroma porabljen, tako kot to trdi tožnik, bi kmetijski inšpektor ob predhodnih ogledih parcel to tudi ugotovil, sklep o dovolitvi izvršbe oziroma nadaljnji sklepi, s katerimi je bila tožniku naložena v plačilo denarna kazen in določen nov rok izvršbe, pa ne bi bili izdani. Iz podatkov v spisu je razvidno, da so bile tožnikove pritožbe zoper predhodno izdane sklepe zavrnjene, tožba pa je bila prvič vložena šele v obravnavanem primeru.

15Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

16Sodišče je odločalo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojani že v postopku izdaje izpodbijanega akta (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

17Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.