Zakon o sodnem svetu (ZSSve)

Ta zakon ureja položaj, pristojnosti, organizacijo in sestavo Sodnega sveta Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sodni svet), postopek in pogoje za izvolitev članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: člani) sodnega sveta, trajanje njihovega mandata, prenehanje funkcije in druga vprašanja, povezana z delovanjem sodnega sveta, ter določa disciplinske organe in disciplinski postopek zoper sodnice oziroma sodnike (v nadaljnjem besedilu: sodniki).

(1)Sodni svet je samostojen in neodvisen državni organ, ki opravlja naloge, določene z zakonom, varuje samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti ter skrbi za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov ter javnega ugleda sodstva.

(2)Sodni svet ravna tako, da se varuje in krepi zaupanje v sodno vejo oblasti, integriteto sodstva ter neodvisnost sodnika.

(1)Sedež sodnega sveta je v Ljubljani.

(2)Ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), zagotavlja poslovne prostore za delovanje sodnega sveta in je upravljavec teh prostorov.

(1)Generalna sekretarka oziroma generalni sekretar (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) sodnega sveta je dodeljeni sodnik, ki sodniško funkcijo opravlja najmanj pet let.

(2)Generalni sekretar sodnega sveta skrbi za delovanje sodnega sveta in vodi strokovno službo. Za svoje delo je odgovoren predsednici oziroma predsedniku (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in članom sodnega sveta.

(3)Dodelitev sodnika iz prvega odstavka tega člena traja pet let in se izvede v skladu z zakonom, ki ureja sodnike, razen če ta zakon določa drugače.

(4)Javni poziv k prijavam za dodelitev objavi sodni svet, ki pred odločitvijo o dodelitvi pridobi mnenje predsednika sodišča, kjer sodnik opravlja sodniško službo (v nadaljnjem besedilu: matično sodišče).

(5)Če se na javni poziv iz prejšnjega odstavka ne prijavi nihče ali ni izbran noben kandidat, sodni svet objavi ponovni javni poziv.

(6)O dodelitvi odloči sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.

(1)Sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sprejme Poslovnik sodnega sveta (v nadaljnjem besedilu: poslovnik), s katerim natančneje uredi način dela, organizacijo, sklicevanje in potek sej, postopke izvrševanja odločitev, način varovanja podatkov, sodelovanje z drugimi organi, obveščanje javnosti in druga vprašanja izvedbene narave.

(2)Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Delo sodnega sveta je javno v skladu s tem zakonom in poslovnikom.

(1)Sodni svet o svojem delu enkrat letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor). Letno poročilo mora predložiti najpozneje do 30. septembra tekočega leta za prejšnje leto. Poročilo v vednost pošlje tudi ministrstvu in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče).

(2)Letno poročilo vsebuje podatke o delu sodnega sveta v prejšnjem letu in oceno stanja v sodstvu, ki je sestavljena iz analize stanja v prejšnjem letu ter napovedi za prihodnje leto. Sodni svet se v svojem letnem poročilu opredeli tudi do letnega poročila vrhovnega sodišča o poslovanju sodstva.

(3)Državni zbor na sejo, na kateri obravnava letno poročilo, povabi tudi ministra, pristojnega za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister) ter predsednika vrhovnega sodišča.

(4)Sodni svet podatke o delu sodnega sveta v prejšnjem letu objavi na svojem spletnem mestu najpozneje do 15. maja tekočega leta za prejšnje leto, celotno letno poročilo iz drugega odstavka tega člena pa najpozneje do 30. septembra tekočega leta za prejšnje leto.

(1)Sodni svet ima za izvajanje svojih pristojnosti in nalog po tem zakonu in po predpisih, ki urejajo sodišča in sodnike, za fizično osebo pravico dostopa do naslednjih osebnih podatkov: osebno ime, enotna matična številka občana (EMŠO), druga uradna identifikacijska številka, datum in kraj rojstva, poklic, zaposlitev in naslov ter vrsta prebivališča in drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov, evidenc, spisov in druge dokumentacije sodišč, kot tudi do drugih podatkov sodne uprave v zvezi s poslovanjem, storilnostjo in kakovostjo dela sodišč ter učinkovitostjo in uspešnostjo dela sodnikov, v obsegu, ki je potreben za obravnavanje posamezne zadeve.

(2)Sodni svet pisno zahteva posredovanje posameznega spisa in v zahtevi navede razloge ter določi primeren rok. Po pregledu vsebine se na spisu označi kdo in kdaj ter na kateri zakonski podlagi ga je pregledal in se ga takoj vrne pristojnemu sodišču.

(3)Do ostalih zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena sodni svet dostopa neposredno, na način, da se v njih označi kdo in kdaj ter na kateri zakonski podlagi je dostopal do njihove vsebine.

(4)Drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo sodnemu svetu na njegovo pisno zahtevo z navedbo razlogov zagotoviti podatke in informacije iz njihove pristojnosti.

(5)Pravico do dostopa do podatkov po tem členu imajo za izvajanje svojih pristojnosti in nalog tudi disciplinski organi, volilna komisija in Komisija za etiko in integriteto v obsegu, ki je nujno potreben za obravnavo konkretne zadeve. Glede varstva, obdelave in hrambe podatkov, do katerih dostopajo delovna telesa iz prejšnjega stavka, se smiselno uporabljajo določbe 9. člena tega zakona.

(6)Analitično podporo sodnemu svetu za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog zagotavlja vrhovno sodišče. Sodni svet in vrhovno sodišče skleneta sporazum, s katerim podrobneje opredelita obseg in način izvajanja.

(1)V postopkih in obdelavah podatkov pred sodnim svetom se glede varstva osebnih podatkov iz 8. člena tega zakona uporablja zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, glede ravnanja s tajnimi podatki pa zakon, ki ureja ravnanje s tajnimi podatki. Pri obdelavi občutljivih osebnih podatkov sodni svet upošteva njihovo tajnost, sprotno spremlja ukrepe njihovega zavarovanja in preprečuje nepooblaščene vpoglede.

(2)Podatke, pridobljene po določbah drugega, tretjega in četrtega odstavka 8. člena tega zakona, sodni svet vpogleda, prepiše, izpiše ali kopira ter nadalje obdeluje v skladu s svojimi pristojnostmi in nalogami.

(3)Podatki, ki se nanašajo na posameznika, se hranijo 5 let po zaključku zadeve, v zvezi s katero so bili pridobljeni, nato se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive.

Sodni svet sestavlja 11 članov. Pet članov izvoli državni zbor na predlog predsednika republike izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.

(1)Funkcija člana sodnega sveta je častna in se opravlja nepoklicno.

(2)Člana sodnega sveta, ki sodeluje pri delu sodnega sveta, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju.

(1)Člani sodnega sveta se izvolijo za dobo šestih let in po izteku te dobe ne morejo biti ponovno izvoljeni.

(2)Vsaka tri leta se izvolijo dva ali trije člani sodnega sveta, ki jih izvoli državni zbor, ter trije člani sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.

(3)Novo izvoljenemu članu sodnega sveta začne teči mandat naslednji dan po izteku dobe, za katero je bil izvoljen prejšnji član sodnega sveta.

(4)Članu sodnega sveta, ki postane član sodnega sveta zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana, preneha mandat z iztekom dobe, za katero je bil izvoljen prejšnji član.

(1)Sodni svet ima predsednika in podpredsednika, ki ju po volitvah iz drugega odstavka 12. člena tega zakona izmed sebe s tajnim glasovanjem izvolijo člani sodnega sveta z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.

(2)Če je predsednik po postopku iz prejšnjega odstavka izvoljen izmed članov sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo, je za podpredsednika lahko izvoljen le eden izmed članov sodnega sveta, ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor, in obratno.

(3)Predsednik in podpredsednik sta izvoljena za dobo treh let in po poteku mandata ne moreta biti ponovno izvoljena.

(4)Delo sodnega sveta vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.

(1)Članu sodnega sveta preneha funkcija:

1.z iztekom dobe, za katero je izvoljen;

2.z odstopom;

3.če mu je pristojna stanovska organizacija izrekla disciplinsko sankcijo ali ugotovila, da je s svojim ravnanjem kršil etični kodeks, h kateremu je zavezan, in je zaradi tega neprimeren za opravljanje funkcije člana sodnega sveta;

4.če je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje;

5.članu sodnega sveta, ki je sodnik, s prenehanjem ali razrešitvijo s sodniške funkcije, z imenovanjem na višje sodniško mesto, razen če je bil izvoljen v skladu s četrtim odstavkom 18. člena tega zakona ali z imenovanjem za predsednika ali podpredsednika sodišča;

6.članu sodnega sveta, ki ni sodnik, če postane trajno nesposoben za opravljanje svoje funkcije ali če izgubi status, v zvezi s katerim je bil izvoljen.

(2)Član sodnega sveta, ki mu je prenehala funkcija po 1. točki prejšnjega odstavka, opravlja pravice in dolžnosti člana sodnega sveta do izvolitve novega člana.

(3)Članu sodnega sveta preneha funkcija po 2. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko se sodni svet seznani z njegovo pisno izjavo o odstopu.

(4)Članu sodnega sveta preneha funkcija po 4. točki prvega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti sodne odločbe.

(5)Članu sodnega sveta preneha funkcija po 5. točki prvega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti odločbe sodnega sveta o prenehanju sodniške funkcije, z dnem pravnomočnosti odločbe sodnega sveta o razrešitvi sodnika, z dnem pravnomočnosti o imenovanju na višje sodniško mesto ali z dnem pravnomočnosti odločbe o imenovanju za predsednika ali podpredsednika sodišča.

(6)Članu sodnega sveta, ki je sodnik, preneha funkcija po 3. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov ugotovi, da je član sodnega sveta zaradi storjene etične ali disciplinske kršitve neprimeren za nadaljnje opravljanje funkcije člana sodnega sveta.

(7)Članu sodnega sveta, ki ni sodnik, preneha funkcija po 3. in 6. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko na predlog sodnega sveta državni zbor pravnomočno odloči o prenehanju funkcije.

(8)O nastopu okoliščin iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena sodni svet nemudoma obvesti predsednika državnega zbora. Če je odstopil oziroma je bil razrešen član sodnega sveta, ki ga voli državni zbor, obvesti sodni svet tudi predsednika republike.

(1)Volitve članov sodnega sveta razpiše predsednik državnega zbora najmanj 120 dni pred iztekom mandata članov sodnega sveta, v primeru nadomestnih volitev pa v roku 30 dni od nastopa okoliščine, zaradi katere se opravijo nadomestne volitve.

(2)V aktu o razpisu volitev, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, se določita dan razpisa volitev in dan glasovanja.

(3)Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja mora poteči najmanj 80 dni. V primeru nadomestnih volitev je lahko ta rok krajši, vendar ne krajši od 30 dni.

(1)Kadar je izvoljenih manj kandidatov, kot poteče mandatov članom sodnega sveta, se o tem, kateri član sodnega sveta bo opravljal pravice in dolžnosti člana sodnega sveta do izvolitve novega člana, opravi žreb.

(2)Žreb iz prejšnjega odstavka se opravi najpozneje deset dni pred iztekom mandata člana sodnega sveta, če to ni mogoče, pa najpozneje naslednji dan po tem, ko je znan izid volitev. Opravi se na seji sodnega sveta po postopku, določenem s poslovnikom, ob navzočnosti predsednice oziroma predsednika državnega zbora.

(3)Po opravljenem žrebu sodni svet na svojem spletnem mestu objavi osebno ime člana sodnega sveta, ki opravlja pravice in dolžnosti člana sodnega sveta do izvolitve novega člana.

(1)Volitve članov sodnega sveta, ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor, so tajne.

(2)Predsednik republike objavi v desetih dneh po razpisu volitev iz 15. člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane sodnega sveta.

(3)Kandidatna lista za člane sodnega sveta, ki jih predlaga predsednik republike, mora biti državnemu zboru predložena najpozneje 20 dni pred dnevom glasovanja.

(4)Na kandidatni listi iz prejšnjega odstavka mora biti predlagano število kandidatov večje od števila članov, ki se volijo, vendar največ dvakrat tolikšno, kot je število članov, ki se volijo.

(1)Če članu sodnega sveta, ki ga izvoli državni zbor, predčasno preneha mandat po 2., 3., 4. ali 6. točki prvega odstavka 14. člena tega zakona, postane član sodnega sveta za preostalo mandatno dobo tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil v državnem zboru izvoljen, če ne bi bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat.

(2)Če kandidat iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od poziva za sprejem mandata ne sporoči, da mandat sprejema, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata.

(3)Če na listi iz 16. člena tega zakona ni naslednjega kandidata, se po določbah tega poglavja opravijo nadomestne volitve.

(1)Volitve članov sodnega sveta iz vrst sodnikov so neposredne in tajne.

(2)Pravico voliti imajo vsi sodniki, ki na dan volitev opravljajo sodniško funkcijo in so vpisani v sodniški volilni imenik, ki vsebuje ime in priimek sodnika ter sodišče, na katerem opravlja sodniško službo.

(3)Dva člana sodnega sveta volijo sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo na sodiščih prve stopnje, po enega člana pa volijo sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo na vrhovnem sodišču in na sodiščih s položajem višjega sodišča.

(4)Dva člana sodnega sveta volijo skupaj vsi sodniki iz prejšnjega odstavka.

(5)Za člana sodnega sveta je lahko izvoljen vsak sodnik, ki na dan volitev opravlja sodniško funkcijo in je v skladu z drugim odstavkom tega člena vpisan v sodniški volilni imenik.

(1)Sodniški volilni imenik (v nadaljnjem besedilu tega člena: imenik) iz drugega odstavka 18. člena tega zakona vodi vrhovno sodišče. Podatki za imenik se povzamejo iz centralne kadrovske evidence oziroma aktov o imenovanju.

(2)Najpozneje deset dni po razpisu volitev vrhovno sodišče imenik pošlje sodiščem.

(3)Sodnik ima pravico vpogleda v imenik in pravico pisno zahtevati popravek, če kdo ni vpisan v imenik ali je vpisan kdo, ki po določbah tega zakona nima pravice voliti, ali če so napačno vpisani osebni podatki. Popravek lahko zahteva najmanj 15 dni pred dnevom glasovanja.

(4)Zahteva iz prejšnjega odstavka se pošlje osebi, na katero se nanaša, če to ni vlagatelj, ki se o njej lahko izjavi v 24 urah od vročitve.

(5)Če je zahteva za popravek imenika utemeljena, vrhovno sodišče imenik popravi, če ni utemeljena, pa v štirih dneh od prejema zahteve glede popravka imenika izda zavrnilno odločbo.

(6)Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka lahko vlagatelj zahteve in oseba, na katero se zahteva nanaša, vložita tožbo pri upravnem sodišču v 24 urah po vročitvi odločbe. Sodišče o tožbi odloči v 48 urah po njenem prejemu, pri čemer odloča ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja upravne spore. Zoper odločitev sodišča ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva.

(7)Sodišče v postopku iz prejšnjega odstavka pritožbo kot neutemeljeno zavrne, ji ugodi in odločitev vrhovnega sodišča odpravi ali ji ugodi in vrhovnemu sodišču naloži popravo imenika.

(1)Kandidate za člane sodnega sveta predlagajo sodniki pisno.

(2)Kandidature se predložijo volilni komisiji iz prvega odstavka 22. člena tega zakona najpozneje 40 dni pred dnevom glasovanja in morajo vsebovati te podatke in priloge: – osebne podatke kandidata (ime in priimek, sodniški naziv in položaj ter matično sodišče), – oznako, na kateri kandidatni listi, ki se oblikuje v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 18. člena tega zakona, kandidat kandidira, – osebne podatke vlagatelja (ime in priimek, sodniški naziv in položaj, matično sodišče ter njegov podpis), – pisno soglasje kandidata ter – najmanj tri podpisane obrazce, s katerimi se daje podpora kandidaturi.

(3)Če volilna komisija po prejemu kandidature ugotovi, da ne vsebuje vseh podatkov iz prejšnjega odstavka, vlagatelja pozove, da jo v treh dneh dopolni. Prepozno ali nedopolnjeno kandidaturo zavrže ter odločitev pošlje kandidatu in vlagatelju kandidature.

(4)Če volilna komisija ugotovi, da je kandidatura vložena za sodnika, ki ne opravlja sodniške funkcije na sodišču, s katerega lahko kandidira v skladu s tretjim odstavkom 18. člena tega zakona ali je že vložena na drugi kandidatni listi, jo zavrne.

(5)Na vsaki kandidatni listi iz druge alineje drugega odstavka tega člena mora biti večje število kandidatov, kot je število članov, ki se volijo, vendar največ štirikrat tolikšno, kot je število članov, ki se volijo.

(6)Na kandidatno listo se uvrstijo kandidati, ki so jih podprli najmanj trije sodniki. Če je število kandidatov večje, kot določa prejšnji odstavek, se uvrstijo na kandidatno listo tisti kandidati, ki jih je podprlo največ sodnikov. Če dva ali več kandidatov prejme enako število podpor, število vseh kandidatov pa presega omejitev iz prejšnjega odstavka, o uvrstitvi kandidata na listo odloča žreb, ki ga opravi volilna komisija.

(7)Volilna komisija kandidatne liste potrdi in objavi na intranetnih straneh sodišč najmanj 30 dni pred dnevom glasovanja.

(8)Kandidat, katerega kandidatura je bila zavržena ali zavrnjena, oziroma kandidat, ki se ni uvrstil na kandidatno listo, in vlagatelj take kandidature lahko zoper odločbo volilne komisije iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ter zoper odločitev volilne komisije iz prejšnjega odstavka v 48 urah po prejemu odločbe oziroma po objavi kandidatnih list na intranetnih straneh sodišč vložita tožbo pri upravnem sodišču. Sodišče o tožbi odloči v 48 urah po njenem prejemu, pri čemer odloča ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja upravne spore. Zoper odločitev upravnega sodišča ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva.

(9)Če sodišče v postopku iz prejšnjega odstavka ugotovi, da pritožba ni utemeljena, jo zavrne. Če sodišče ugotovi, da je pritožba utemeljena, odločitev volilne komisije odpravi in samo odloči o uvrstitvi kandidata na kandidatno listo ali pa volilni komisiji naloži, da ponovno odloči o uvrstitvi kandidatov na kandidatno listo oziroma ponovno opravi žreb v skladu s šestim odstavkom tega člena.

(1)Volitve se izvedejo na voliščih, ki so na sedežih okrožnih sodišč in na sedežu vrhovnega sodišča. Na sedežih okrožnih sodišč volijo vsi sodniki, razen sodnikov vrhovnega sodišča.

(2)Za glasovanje na voliščih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja volitve v državni zbor, razen če ta zakon določa drugače.

(3)Glasuje se osebno z glasovnico, na kateri se obkroži ime sodnika, ki se voli.

(4)Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora lahko vsak volivec vloži ugovor pri volilni komisiji v dveh dneh od dneva glasovanja. Volilna komisija mora o ugovoru odločiti v 48 urah. Če volilna komisija ugotovi takšne nepravilnosti pri glasovanju na volišču, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na volišču in odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno. Zoper odločitev volilne komisije ni posebnega pravnega varstva.

(1)Izvoljen je sodnik, ki je prejel največ glasov. Če dva ali več kandidatov prejme enako največje število glasov, se volitve glede njih ponovijo.

(2)Volilni odbor o svojem delu pri ugotavljanju izida glasovanja sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani odbora, ter ga skupaj z vsem volilnim gradivom pošlje volilni komisiji v roku, ki ga določi volilna komisija.

(3)Izid volitev ugotovi volilna komisija, o čemer sestavi poročilo, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije. Poročilo objavi na intranetnih straneh sodišč in pošlje sodnemu svetu.

(4)Zoper poročilo volilne komisije iz prejšnjega odstavka lahko volivec ali kandidat v osmih dneh po objavi na intranetnih straneh sodišč vloži tožbo pri upravnem sodišču. Tožnik mora v postopku opisati nepravilnosti in zagotoviti ustrezne dokaze za to, da je v volilnem postopku prišlo do takih nepravilnosti, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na volilni izid.

(5)Tožba iz prejšnjega odstavka ni dovoljena glede nepravilnosti, ki bi jih tožnik lahko oziroma jih je že uveljavljal pred dnevom glasovanja v volilnem sporu v skladu s šestim odstavkom 19. člena in osmim odstavkom 20. člena tega zakona.

(6)Sodišče v postopku odloča prednostno ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja upravne spore.

(7)Če sodišče v postopku iz prejšnjega odstavka ugotovi nepravilnosti, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev in razdelitev mandatov, jih lahko delno ali v celoti razveljavi in v razveljavljenem obsegu odredi ponovitev volitev ali ugotovi drugačno razdelitev mandatov.

(8)Po preteku roka za vložitev tožbe iz četrtega odstavka tega člena ali po pravnomočni odločitvi sodišča iz prejšnjega odstavka sodni svet objavi izid volitev v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Če članu sodnega sveta iz vrst sodnikov mandat predčasno preneha, ker so nastopili razlogi za prenehanje funkcije člana sodnega sveta po 2., 3., 4. ali 5. točki prvega odstavka 14. člena tega zakona, postane član sodnega sveta iz vrst sodnikov za preostalo mandatno dobo tisti kandidat iz liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat.

(2)Če kandidat iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od poziva za sprejem mandata ne sporoči, da mandat sprejema, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata.

(3)Če na kandidatni listi iz sedmega odstavka 20. člena tega zakona ni naslednjega kandidata, se po določbah tega poglavja opravijo nadomestne volitve.

(1)Volitve članov sodnega sveta iz vrst sodnikov vodi volilna komisija, ki jo za dobo štirih let imenuje sodni svet.

(2)Volilna komisija ima predsednika in štiri člane ter njihove namestnike, ki so sodniki. Za predsednika in namestnika predsednika volilne komisije se imenujeta sodnika, ki sodniško funkcijo opravljata na vrhovnem sodišču.

(3)Članu in namestniku člana volilne komisije preneha funkcija: 1. z iztekom dobe, za katero je imenovan, 2. z odstopom, 3. s pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje, 4. z razrešitvijo s sodniške funkcije, 5. z izrekom disciplinske sankcije in 6. s prenehanjem sodniške funkcije.

(4)Predsednik in namestnik predsednika ter član in namestnik člana volilne komisije, ki jim preneha mandat po 1. točki prejšnjega odstavka, opravljajo naloge člana volilne komisije do imenovanja novega člana.

(5)Predsedniku in namestniku predsednika ter članu in namestniku člana volilne komisije preneha mandat po 2. točki tretjega odstavka tega člena z dnem, ko se sodni svet seznani z njihovo pisno izjavo o odstopu; po 3. točki tretjega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti sodbe, po 4. točki tretjega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti odločbe o razrešitvi s sodniške funkcije, po 5. točki tretjega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti odločbe disciplinskega sodišča o izrečeni disciplinski sankcij, po 6. točki tretjega odstavka tega člena pa z dnem pravnomočnosti odločbe sodnega sveta o prenehanju sodniške funkcije.

(6)O nastopu razlogov iz tretjega odstavka tega člena izda sodni svet ugotovitveno odločbo o prenehanju funkcije člana ali namestnika člana volilne komisije.

(7)Sodni svet lahko pred potekom dobe, za katero je bil imenovan, člana ali namestnika člana volilne komisije razreši zaradi nevestnega opravljanja funkcije. Funkcija mu preneha z dnem sprejetja sklepa sodnega sveta o razrešitvi s funkcije.

(8)Delo na voliščih opravljajo tričlanski volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. Predsednik volilnega odbora je sodnik, ki sodniško funkcijo opravlja na sodniškem mestu na višjem sodišču. Predsednik volilnega odbora pri vrhovnem sodišču je sodnik, ki sodniško funkcijo opravlja na sodniškem mestu na vrhovnem sodišču.

(9)Volilna komisija določi obrazce za izvedbo volitev ter enotne standarde za volilno gradivo in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil.

(1)Sodni svet ima po predpisih, ki urejajo sodišča in sodniško službo, naslednje pristojnosti:

1.glede izbire, imenovanja in razrešitev sodnikov ter predsednikov in podpredsednikov sodišč:

-  podaja predhodnega mnenja v postopku imenovanja predsednika vrhovnega sodišča,

-  predlaganje državnemu zboru kandidatov za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika,

-  imenovanje in razrešitev predsednikov in podpredsednikov sodišč, razen predsednika vrhovnega sodišča,

-  izbira kandidatov za prosto sodniško mesto,

-  predlaganje državnemu zboru kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo,

-  imenovanje sodnika na razpisano sodniško mesto,

-  podaja obrazloženega mnenja v postopku razrešitve predsednika vrhovnega sodišča,

-  seznanitev državnega zbora s pravnomočno obsodilno sodbo zoper sodnika,

-  podaja predloga državnemu zboru za razrešitev sodnika,

-  izdaja ugotovitvene odločbe o prenehanju sodniške funkcije oziroma sodniške službe;

2.glede drugih kadrovskih vprašanj v zvezi s sodniki, kadar odloča o:

-  nezdružljivosti sodniške funkcije,

-  napredovanju v višji sodniški naziv,

-  hitrejšem napredovanju v plačnih razredih, v položaj svetnika ali na višje sodniško mesto,

-  izjemnem napredovanju v višji sodniški naziv,

-  potrditvi ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi,

-  predlogu za odpravo kršitev sodnika, ki meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova neodvisnost,

-  pritožbi zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika in zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred,

-  premestitvi sodnika,

-  dodelitvi sodnika na delo na Ustavno sodišče Republike Slovenije, vrhovno sodišče, višje sodišče, v specializirani oddelek okrožnega sodišča, v strokovno službo sodnega sveta, na Center za izobraževanje v pravosodju ali za opravljanje zahtevnejših strokovnih del na ministrstvo,

-  oprostitvi opravljanja sodniške službe,

-  dodelitvi sodniških štipendij;

3.glede disciplinskih postopkov:

-  imenovanje disciplinskih organov,

-  podaja pobude za uvedbo disciplinskega postopka zoper sodnika,

-  izvršitev disciplinske sankcije zoper sodnika, če mu je bila po zakonu, ki ureja sodniško službo, izrečena disciplinska sankcija ustavitve napredovanja, znižanja plače ali premestitve na drugo sodišče,

-  odločanje o ukrepu začasne odstranitve iz sodniške službe zoper predsednika vrhovnega sodišča,

-  odločanje o pritožbi zoper odločitev predsednika vrhovnega sodišča o ukrepu začasne odstranitve sodnika iz sodniške službe;

4.druge naloge:

-  sprejem meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto po predhodnem mnenju ministra in meril za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe,

-  sprejem kodeksa sodniške etike,

-  imenovanje članov Komisije za etiko in integriteto,

-  sprejem navodil o načinu volitev članov personalnih svetov in razpis volitev,

-  podaja soglasja k politiki zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in izpostavljenosti sodišč ter spremljanje njenega uresničevanja,

-  podaja predhodnega mnenja k shemi organizacijskih enot sodišč,

-  podaja predhodnega mnenja v postopku določitve števila sodniških mest na posameznem sodišču,

-  podaja mnenja k letnemu poročilu vrhovnega sodišča o učinkovitosti in uspešnosti sodišč in k predlogu finančnega načrta za sodišča,

-  podaja mnenja državnemu zboru in ministrstvu o zakonih, ki urejajo sodišča in sodniško službo,

-  podaja zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, če posegajo v ustavni položaj ali ustavne pravice sodstva,

-  podaja obrazložene zahteve za odreditev pregleda poslovanja v zadevi,

-  podaja mnenja o odreditvi pripora oziroma začetku kazenskega postopka zoper sodnika.

(2)Sodni svet opravlja tudi druge naloge, če tako določa zakon.

(3)Merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto in merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe iz 4. točke prvega odstavka tega člena se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Minister in predsednik vrhovnega sodišča lahko od sodnega sveta zahtevata oblikovanje mnenja do določenih vprašanj, če to potrebujeta za obveščanje javnosti, za odgovore na vprašanja Državnega zbora Republike Slovenije, Državnega sveta Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije, Računskega sodišča Republike Slovenije, Ustavnega sodišča Republike Slovenije, varuha človekovih pravic in predsednika Republike Slovenije ali za izvajanje svojih pristojnosti po zakonu, ki ureja sodišča, ali zakonu, ki ureja sodniško službo.

(1)Sodni svet ureja splošna vprašanja iz svojih pristojnosti s pravilniki in drugimi splošnimi akti, v skladu z zakonom in poslovnikom.

(2)Sodni svet odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih z odločbami in sklepi.

(3)Sodni svet sprejema ocene in mnenja v obliki stališč.

(4)Sodni svet lahko pri izvajanju svojih pristojnosti in nalog na državne organe in druge subjekte naslavlja ustrezne pobude, predloge, zahteve in druge predlagalne akte.

(5)Sodni svet s poslovnikom natančneje uredi način oblikovanja in sprejemanja aktov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.

(1)Sodni svet odloča na sejah.

(2)Sodni svet zagotavlja preglednost in odprtost svojega delovanja ter varstvo podatkov posameznikov, katerih pravice, obveznosti ali pravne koristi so predmet obravnavanja.

(3)Sodni svet lahko v skladu s poslovnikom odloči, da sta seja ali del seje odprta za javnost.

(4)Pri obravnavanju vprašanj iz svojih pristojnosti lahko sodni svet na sejo povabi predstavnike sodišč in drugih državnih organov, institucij, društev in drugih nevladnih organizacij, ki delujejo na posameznih področjih, povezanih z izvrševanjem pristojnosti sodnega sveta.

(1)Minister in predsednik vrhovnega sodišča se lahko na povabilo sodnega sveta udeležita seje in imata pravico do razprave brez pravice do glasovanja, zlasti kadar sodni svet obravnava zadeve sodne ali pravosodne uprave, sprejema mnenje k predlogom zakonov, ki urejajo sodišča in sodniško službo, sprejema načelna stališča o razmerah v sodstvu ali obravnava predlog proračuna za sodstvo.

(2)Če se minister ali predsednik vrhovnega sodišča seje ne moreta udeležiti, lahko za udeležbo na seji pooblastita državnega sekretarja oziroma podpredsednika vrhovnega sodišča.

(3)V zadevah iz prvega odstavka tega člena sodni svet skliče sejo tudi na predlog ministra ali predsednika vrhovnega sodišča. Seja se ne skliče, če sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov odloči, da seja ni potrebna.

(4)V postopku izbire in imenovanja predsednikov sodišč imata minister in predsednik vrhovnega sodišča pravico sodelovati pri razpravi in postavljati vprašanja, zato ju sodni svet vedno vabi na sejo.

(1)Sodni svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem in z večino glasov vseh članov, če zakon ali poslovnik ne določata drugače.

(2)Sodni svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj osem članov.

(3)Člani sodnega sveta pri odločanju niso vezani na kakršna koli navodila.

(1)Sodni svet odloča z dvotretjinsko večino glasov vseh članov v naslednjih zadevah:

-        predlogih za izvolitev sodnikov,

-        imenovanjih in napredovanjih sodnikov,

-        imenovanjih in razrešitvah predsednikov in podpredsednikov sodišč,

-        uvrstitvah v plačni razred,

-        pritožbah zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika,

-        pritožbah zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred,

-        predlogih za razrešitev sodnikov,

-        potrditvah ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi,

-        sprejemu meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto,

-        sprejemu meril za kakovost dela sodnikov,

-        v drugih zadevah, če tako določa zakon.

(2)Sodni svet lahko s poslovnikom določi še druge zadeve, v katerih odloča z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.

(1)Pri razpravi in glasovanju o posamezni zadevi ne sme sodelovati član sodnega sveta, pri katerem obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

(2)Ko sodni svet odloča o izbiri kandidatov za prosto sodniško mesto, o predlogih za izvolitev in razrešitev sodnikov, o imenovanju sodnikov, o imenovanju in razrešitvi predsednikov in podpredsednikov sodišč ter o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristih sodnikov, član sodnega sveta ne sme sodelovati pri odločanju, če: – se odloča o njegovi kandidaturi, pravici, obveznosti in pravnih koristih; – je s kandidatom oziroma sodnikom, ki je v postopku, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti, v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do drugega kolena; – je s predsednikom sodišča, ki v postopku poda mnenje, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti, v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do drugega kolena ali – obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

(1)Izločitev lahko predlaga vsak član sodnega sveta ali udeleženec v postopku.

(2)O predlogu za izločitev sodni svet odloči s sklepom, ki se vnese v zapisnik seje in ne vsebuje obrazložitve. Če se predlog zavrne, mora obrazložitev o tem vsebovati odločba o glavni stvari ali sklep, s katerim se konča postopek.

(3)Odločitev o zavrnitvi predloga za izločitev se lahko izpodbija le s pravnim sredstvom zoper odločbo o glavni stvari ali sklep, s katerim se konča postopek, v skladu s 36. členom tega zakona.

(1)V postopkih pred sodnim svetom se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.

(2)Sodni svet odloča na podlagi pisnih predlogov in predloženih dokazil. Ustno obravnavo sodni svet opravi, če tako določa zakon ali poslovnik ali če v posamezni zadevi tako odločijo člani sodnega sveta.

(1)Ko sodni svet odloča o izbiri kandidatov za prosto sodniško mesto oziroma predlogih za izvolitev v sodniško funkcijo, napredovanju na višje sodniško mesto in o drugih napredovanjih sodnikov, potrditvi negativne ocene sodnikovega dela ali nezdružljivosti sodniške funkcije, obrazloženo oceni izpolnjevanje pogojev v skladu z zakonom, ki ureja sodnike, ter v skladu z merili za izbiro kandidatov za prosto sodniško mesto ter merili za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe.

(2)Če je treba, lahko sodni svet v postopkih iz prejšnjega odstavka od personalnega sveta in predsednika sodišča zahteva dodatna pojasnila.

(1)Ko sodni svet odloča o imenovanju predsednika ali podpredsednika sodišča, povabi vse kandidate, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, da na seji sodnega sveta tudi ustno predstavijo svoj program in vizijo vodenja sodišča.

(2)Kandidati iz prejšnjega odstavka morajo biti na sejo sodnega sveta vabljeni najmanj osem dni pred sklicem seje. V primeru izostanka enega ali več kandidatov lahko sodni svet odloči, da bo sprejel odločitev tudi brez ustne predstavitve teh kandidatov, pri čemer mora ustrezno upoštevati razloge njihovega izostanka.

(1)Pred odločanjem o pravicah, obveznostih in pravnih koristi, kot so odločitve o potrditvi negativne ocene sodnikovega dela, razrešitvi predsednika ali podpredsednika sodišča, nezdružljivosti sodniške funkcije, sodni svet sodnika oziroma predsednika ali podpredsednika sodišča pozove, da se o zadevi lahko pisno izjavi v 15 dneh od vročitve poziva.

(2)V postopku odločanja o potrditvi negativne ocene sodnikovega dela in o razrešitvi predsednika ali podpredsednika sodišča sodni svet opravi ustno obravnavo, na katero povabi sodnika oziroma predsednika ali podpredsednika sodišča, glede katerega se vodi postopek. Vabilo mora biti obravnavanemu sodniku oziroma predsedniku ali podpredsedniku sodišča vročeno najmanj osem dni pred ustno obravnavo.

(3)V drugih primerih iz prvega odstavka tega člena sodni svet ustno obravnavo opravi, če tako določa poslovnik ali če v posamezni zadevi tako odločijo člani.

(4)Sodni svet lahko ustno obravnavo opravi tudi v nenavzočnosti vabljenega sodnika oziroma predsednika ali podpredsednika sodišča, če ta nanjo ne pride, čeprav je bil v redu vabljen.

(5)Sodni svet zaradi presoje zakonitosti postopka razgovor na ustni obravnavi zvočno snema. Vabljene osebe se v vabilu na obravnavo poučijo, da bo razgovor posnet s sredstvom za zvočno snemanje in o rokih hrambe zvočnega posnetka. Elektronska kopija zvočnega posnetka se hrani ločeno od zapisnika seje, ki se objavi. Prepis zvočnega snemanja obravnave se izvede, če tako zahteva oseba, zoper katero se vodi postopek, ali če je vložena tožba zoper odločitev v glavni stvari. V elektronsko kopijo oziroma prepis zvočnega snemanja sme vpogledati oseba, zoper katero se vodi postopek, in sodišče, ko odloča o pravnem sredstvu zoper odločitev sodnega sveta.

(6)Zvočni posnetek iz prejšnjega odstavka se hrani do pravnomočno končanega postopka.

(1)Odločitve sodnega sveta o pravicah, obveznostih in pravnih koristi kot so odločitve o izvolitvi, imenovanju, napredovanju v plačnem razredu ali nazivu, na položaj ali višje sodniško mesto, dodelitvi ali premestitvi sodnika, potrditvi ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, imenovanju ali razrešitvi predsednika sodišča in pritožbah sodnikov morajo biti obrazložene ter po izkazani vročitvi v anonimizirani obliki objavljene na spletni strani sodnega sveta.

(2)Sklepi, s katerimi sodni svet odloča o zadevah javnega značaja, se v skladu s poslovnikom objavijo na spletni strani sodnega sveta.

(1)Zoper odločbe in sklepe sodnega sveta je dovoljen upravni spor.

(2)V sporih iz prejšnjega odstavka odloča vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov.

(3)Pristojno sodišče mora odločiti v roku 30 dni od prejema tožbe zoper odločbo oziroma sklep sodnega sveta.

(4)Zoper odločitev vrhovnega sodišča ni pritožbe ali revizije.

(5)V postopku izbire kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo in v postopku imenovanja predsednika in podpredsednika sodišča je upravni spor mogoč le glede presoje zakonitosti izbirnega postopka ter odločitve sodnega sveta o izpolnjevanju zakonskih pogojev za imenovanje ali izvolitev v te funkcije.

(1)Sodniku se lahko izreče disciplinska sankcija samo po postopku, ki je predpisan s tem zakonom.

(2)Disciplinsko odgovornost in disciplinske sankcije za sodnike določa zakon, ki ureja sodniško službo.

(3)Disciplinski postopek je hiter.

(4)V okviru disciplinskega postopka ni dovoljeno posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije.

(1)Disciplinski organi so disciplinski tožilci in disciplinsko sodišče.

(2)Disciplinski organi se imenujejo za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

(3)Sodni svet imenuje in razrešuje disciplinske organe z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.

(4)Člane disciplinskih organov iz vrst sodnikov sodnemu svetu v imenovanje predlaga občna seja vrhovnega sodišča.

(5)O zahtevi za izločitev člana disciplinskega sodišča odloči predsednik disciplinskega sodišča, o zahtevi za izločitev predsednika disciplinskega sodišča in disciplinskega tožilca pa sodni svet.

(1)Predlog za disciplinsko sankcioniranje vlaga in zastopa disciplinski tožilec.

(2)Disciplinski tožilci so trije in so vrhovni sodniki.

(3)Če v posamezni zadevi disciplinski tožilci iz pravnih ali stvarnih razlogov ne morejo postopati, sodni svet na predlog občne seje vrhovnega sodišča za odločanje v tej zadevi imenuje nadomestnega tožilca.

(1)Disciplinsko sodišče ima devet članov, in sicer: – tri člane sodnega sveta, izmed katerih je eden predsednik, druga dva pa njegova namestnika, – šest sodnikov, od katerih sta dva vrhovna, dva višja in dva sodnika prve stopnje.

(2)Sodni svet določi vrstni red, po katerem namestnika pri vodenju disciplinskega sodišča nadomeščata predsednika disciplinskega sodišča v njegovi odsotnosti.

(1)Disciplinsko sodišče odloča v posamezni zadevi v senatu treh članov, izmed katerih sta najmanj dva sodnika. Predsednik senata je predsednik disciplinskega sodišča ali njegov namestnik, najmanj eden od preostalih dveh članov pa mora biti sodnik, ki opravlja sodniško funkcijo na sodniškem mestu na sodišču enake stopnje kot sodnik, zoper katerega teče disciplinski postopek.

(2)Sestavo senata določi predsednik disciplinskega sodišča v skladu z razporedom dela članov disciplinskega sodišča, ki ga sprejme za celotno mandatno obdobje.

(3)Če v posamezni zadevi predsednik disciplinskega sodišča ali njegova namestnika zaradi pravnih ali stvarnih razlogov ne more oziroma ne moreta postopati v vlogi predsednika senata, imenuje sodni svet predsednika senata izmed preostalih članov sodnega sveta. Če tudi noben od preostalih članov sodnega sveta zaradi pravnih ali stvarnih razlogov ne more postopati v vlogi predsednika senata, imenuje sodni svet predsednika senata izmed preostalih članov disciplinskega sodišča iz vrst sodnikov, v skladu z razporedom dela članov disciplinskega sodišča.

(4)Če v posamezni zadevi člani disciplinskega sodišča iz vrst sodnikov iz pravnih ali stvarnih razlogov ne morejo postopati, tako da ni mogoče sestaviti senata v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena, sodni svet na predlog občne seje vrhovnega sodišča za odločanje v tej zadevi imenuje potrebno število nadomestnih članov disciplinskega sodišča.

(1)Članu disciplinskega organa, ki je bil imenovan na predlog občne seje vrhovnega sodišča, funkcija preneha: – če odstopi, z dnem, ko se sodni svet seznani s pisno odstopno izjavo, – če mu preneha sodniška funkcija ali če je s sodniške funkcije razrešen, z dnem pravnomočnosti odločbe sodnega sveta o prenehanju sodniške funkcije oziroma z dnem pravnomočnosti odločbe o razrešitvi, – če mu je izrečena disciplinska sankcija, z dnem pravnomočnosti odločbe disciplinskega sodišča o izrečeni disciplinski sankciji, – če je imenovan na sodniško mesto sodišča drugega položaja, z dnem pravnomočnosti odločbe o imenovanju.

(2)Članu disciplinskega sodišča, ki je bil imenovan iz vrst članov sodnega sveta, preneha funkcija v disciplinskem organu s prenehanjem funkcije člana sodnega sveta ali če odstopi, z dnem, ko se sodni svet seznani s pisno odstopno izjavo.

(3)O nastopu razlogov iz prvega in drugega odstavka tega člena sodni svet izda ugotovitveno odločbo o prenehanju funkcije člana disciplinskega organa.

(4)Na mesto člana disciplinskega organa, ki mu je predčasno prenehala funkcija, imenuje sodni svet po postopku iz tretjega in četrtega odstavka 38. člena tega zakona nadomestnega člana.

(5)Članu disciplinskega organa, ki postane član disciplinskega organa zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana, poteče mandat z iztekom dobe, za katero je bil imenovan prejšnji član.

Disciplinski organi imajo sedež pri sodnem svetu, ki zagotavlja finančna sredstva, strokovno in administrativno pomoč ter druge pogoje za njihovo delo.

(1)Za uveljavljanje odgovornosti sodnikov po tem zakonu in zakonu, ki ureja sodnike, ter za transparentnost odločanja disciplinskega sodišča sodni svet upravlja evidenco izrečenih disciplinskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: disciplinska evidenca).

(2)V disciplinski evidenci se obdelujejo podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih sankcijah: – ime in priimek sodnika, – sodniško mesto in sodniški naziv, – številka in datum disciplinske odločbe, – izrečena disciplinska sankcija.

(3)Podatke iz prejšnjega odstavka lahko pridobijo sodni svet, disciplinski tožilec, pristojni personalni svet, predsednik matičnega sodišča, predsednik sodišča neposredno višje stopnje in predsednik vrhovnega sodišča zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu in zakonu, ki ureja sodnike. Podatki se obdelujejo do izbrisa disciplinske odločbe, ki se izvede v skladu z zakonom, ki ureja sodnike. Ob izbrisu se podatki uničijo.

(1)V disciplinskem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, in ki veljajo za skrajšani postopek, razen določb, ki se nanašajo na oškodovanca, če ta zakon ne določa drugače.

(2)V disciplinskem postopku je javnost izključena, razen če sodnik v postopku temu nasprotuje. Šteje se, da sodnik nasprotuje izključitvi javnosti, če se v javnosti sam izjavlja o zadevi, ki je predmet disciplinskega postopka.

(1)V disciplinskem postopku se lahko vloge, ki niso vezane na rok, vlagajo tudi po elektronski poti brez elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom na uradni elektronski naslov sodnega sveta.

(2)Če obstoji dvom o istovetnosti vlagatelja, disciplinski organ od vlagatelja zahteva, da vlogo popravi, dopolni ali predloži v fizični obliki oziroma kako drugače izkaže svojo istovetnost; če tega v danem roku ne stori, organ vloge ne upošteva.

(3)Odločba, sklep ali drug dokument (v nadaljnjem besedilu: pisanja) se sodniku zoper katerega teče disciplinski postopek in drugim udeležencem praviloma vročajo na matičnem sodišču. Če naslovnik ni dosegljiv na matičnem sodišču, se pisanje vroči na naslov stalnega ali začasnega prebivališča, ki je razviden iz uradnih evidenc.

(4)Pisanja iz prejšnjega odstavka se lahko vročajo tudi v elektronski obliki z vložitvijo v elektronski predal, ki ni varni elektronski predal, če je naslovnik s tem seznanjen in s takšnim načinom vročanja izrecno soglaša.

(5)V primeru vročanja v skladu s prejšnjim odstavkom se od naslovnika zahteva potrditev prejema pisanja. Če naslovnik prejema pisanja v petih delovnih dneh od odpreme ne potrdi, lahko disciplinski organ po elektronski poti ali na drug način preveri, ali je pisanje prejel in kdaj ga je prejel. V primeru dvoma, ali je naslovnik pisanje prejel, se zagotovi hitra in učinkovita vročitev z najmanjšimi stroški za organ in naslovnika. Na pisanjih se označijo dan odpreme, dan vročitve in začetek teka roka.

(1)Disciplinski postopek se uvede z vložitvijo predloga za opravo preiskovalnih dejanj ali z neposredno vložitvijo obrazloženega predloga za izrek disciplinske sankcije.

(2)Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko podajo predsednik matičnega sodišča, predsednik neposredno višjega sodišča, predsednik vrhovnega sodišča in minister. Pobudo, ki je ni podala oseba iz prejšnjega stavka, disciplinski tožilec zavrže. Zoper sklep o zavrženju ni pravnega sredstva.

(3)Disciplinski tožilec mora o vloženem predlogu za izrek disciplinske sankcije in o odločitvi, da ne uvede postopka obvestiti pobudnika.

(4)Mirovanje sodniške funkcije in mirovanje dolžnosti sodniške službe nista ovira za uvedbo in dokončanje disciplinskega postopka.

(1)Disciplinsko sodišče o vloženem predlogu za izrek disciplinske sankcije takoj obvesti predsednika vrhovnega sodišča. Če je predlog vložen zoper predsednika ali podpredsednika vrhovnega sodišča, se obvesti sodni svet.

(2)Če je sodniku očitana hujša disciplinska kršitev, lahko predsednik vrhovnega sodišča sodniku izreče začasno odstranitev iz sodniške službe (v nadaljnjem besedilu: suspenz). Če je predlog za izrek disciplinske sankcije vložen zoper predsednika ali podpredsednika vrhovnega sodišča, o suspenzu odloči sodni svet.

(3)Suspenz traja do pravnomočne odločitve disciplinskega sodišča, lahko pa se kadar koli prekliče. V vsakem primeru suspenz preneha po dveh letih od njegovega izreka.

(4)Če se disciplinski postopek konča tako, da je sodnik oproščen disciplinskih očitkov ali se izda zavrnilni sklep oziroma sklep o ustavitvi postopka, se s pravnomočnostjo te odločitve odpravijo vse posledice suspenza.

(5)Zoper odločitev o suspenzu, ki mora biti obrazložena, se sodnik lahko pritoži v 15 dneh od vročitve odločbe na sodni svet, predsednik in podpredsednik vrhovnega sodišča pa na ustavno sodišče. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(6)Ustavno sodišče o pritožbi iz prejšnjega odstavka odloči v 30 dneh.

Če je podan predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, jih opravi sodnik disciplinskega sodišča, ki ga določi predsednik disciplinskega sodišča.

V disciplinskem postopku je lahko zagovornik tudi sodnik, ki ima pravico do povrnitve potrebnih izdatkov.

(1)Disciplinski senat sme v primeru, če sodnik ne pride na disciplinsko obravnavo, čeprav je bil v redu vabljen, odločiti, da se disciplinska obravnava opravi v njegovi nenavzočnosti, če njegova navzočnost ni nujna in če iz njegovih ravnanj izhaja, da se disciplinske obravnave ne želi udeležiti iz očitno neutemeljenih razlogov oziroma z namenom zavlačevanja disciplinskega postopka.

(2)V zapisnik o disciplinski obravnavi se vpišejo imena vseh prisotnih in bistvena vsebina poteka obravnave.

(3)Predsednik senata lahko na predlog stranke ali po uradni dolžnosti odredi, da se v zapisnik dobesedno vpišejo izjave, za katere misli, da so pomembne.

(4)Na zahtevo stranke se v zapisnik vpiše tudi vprašanje, na katerega senat ni dovolil odgovora.

(5)V zapisnik o disciplinski obravnavi se vnese celoten izrek disciplinske odločbe.

(6)Zapisnik o disciplinski obravnavi podpišejo predsednik in člani senata ter zapisnikar.

(1)Zoper odločitev disciplinskega sodišča, s katero se konča postopek, lahko sodnik, zoper katerega se vodi disciplinski postopek, v 30 dneh od vročitve odločbe vloži zahtevo za sodno varstvo, o kateri odloča vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov.

(2)Zahteva za sodno varstvo iz prejšnjega odstavka zadrži izvršitev odločbe disciplinskega sodišča.

(3)V postopku pred vrhovnim sodiščem se uporabljajo določbe pritožbenega postopka, ki veljajo za skrajšani kazenski postopek.

(4)Zoper odločitev vrhovnega sodišča ni pritožbe ali zahteve za varstvo zakonitosti.

(1)Pri sodnem svetu se imenuje Komisija za etiko in integriteto (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki ima naslednje pristojnosti:

-        sprejema načelna mnenja glede ravnanj, ki pomenijo kršitev kodeksa sodniške etike,

-        izdaja priporočila za spoštovanje pravil sodniške etike in integritete v skladu s kodeksom sodniške etike,

-        sprejema smernice s področja sodniške etike in integritete v skladu s kodeksom sodniške etike,

-        v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju skrbi za izobraževanje in usposabljanje sodnikov na področju sodniške etike in integritete.

(2)Komisijo pred drugimi državnimi organi in javnostjo zastopa predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo člani komisije za dobo dveh let z možnostjo ponovne izvolitve. Po pooblastilu predsednika lahko komisijo zastopa tudi namestnik predsednika, član komisije ali generalni sekretar sodnega sveta.

(3)Načelna mnenja glede kršitev kodeksa sodniške etike se v anonimizirani obliki objavijo na spletnem mestu sodnega sveta.

(4)Komisija podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.

(1)Komisijo sestavlja pet sodnikov.

(2)Člane komisije imenuje sodni svet, ki izbere:

-        štiri člane izmed kandidatov, ki se na poziv sodnega sveta prijavijo sami ali jih predlagajo sodišča ali drugi sodniki, in

-        enega člana izmed članov sodnega sveta.

(3)Člani komisije se imenujejo za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

(1)Članu komisije preneha funkcija pred potekom mandata: – če odstopi, z dnem, ko se sodni svet seznani s pisno odstopno izjavo; – če mu je izdana ocena »ne napreduje«; – če mu preneha sodniška funkcija ali če je s sodniške funkcije razrešen, z dnem nastopa prenehanja sodniške funkcije oziroma nastopa razrešitve v skladu z zakonom, ki ureja sodnike; – če mu je izrečena disciplinska sankcija, z dnem pravnomočnosti disciplinske odločbe.

(2)Članu komisije, ki je imenovan izmed članov sodnega sveta, preneha funkcija pred potekom mandata tudi v primeru, če mu preneha funkcija člana sodnega sveta.

(3)O nastopu razlogov iz prvega in drugega odstavka tega člena sodni svet izda ugotovitveno odločbo o prenehanju funkcije člana komisije.

(4)Na mesto člana komisije, ki mu je funkcija predčasno prenehala, sodni svet po postopku iz 50. člena tega zakona imenuje nadomestnega člana.

(5)Članu komisije, ki postane član zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana, poteče mandat z iztekom dobe, za katero je bil imenovan prejšnji član.

(1)Pobudo za obravnavo zadeve iz pristojnosti komisije lahko poda vsaka fizična ali pravna oseba. Komisija o sprejemu pobude v obravnavo odloči glede na to, ali gre za pomembno vprašanje iz pristojnosti komisije.

(2)Zahtevo za obravnavo zadeve iz pristojnosti komisije lahko podajo član komisije, član sodnega sveta, predsednik vrhovnega sodišča in minister. Komisija je zahtevo dolžna sprejeti v obravnavo.

(3)Komisija v zadevah, ki jih obravnava na podlagi prejšnjih odstavkov, odloči, ali bo glede na okoliščine primera sprejela načelno mnenje, priporočilo ali smernico iz prvega odstavka 49. člena tega zakona.

(4)Komisija mora osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obvestiti o svoji odločitvi ter odločitev tudi obrazložiti.

(1)Kodeks sodniške etike določa pravila za službeno in zasebno ravnanje in vedenje sodnikov zaradi varovanja neodvisnosti, nepristranskosti in poštenosti sodnikov ter ugleda sodniške službe.

(2)Sodniki so dolžni spoštovati kodeks sodniške etike pri opravljanju sodniške službe in zunaj nje.

(3)Kodeks sodniške etike se objavi na spletnem mestu sodnega sveta in spletnih straneh sodišč.

(1)Sodni svet ima strokovno službo, ki zanj opravlja strokovne in administrativne naloge.

(2)Podrobnejšo organizacijo in naloge strokovne službe ter sistemizacijo sodni svet določi s posebnim aktom.

(3)Za zaposlene v strokovni službi se uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj in pravice javnih uslužbencev.

(4)Za opravljanje del v strokovni službi sodnega sveta so lahko v skladu z zakonom, ki ureja sodnike, dodeljeni sodniki.

(1)Sodni svet pripravi predlog kadrovskega načrta, ki mora biti usklajen s predlogom proračuna.

(2)Sodni svet sprejme kadrovski načrt, usklajen s sprejetim proračunom, najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi proračuna.

(3)Glede drugih vprašanj v zvezi s kadrovskim načrtom sodnega sveta se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

(1)Sredstva za delo sodnega sveta se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

(2)Sodni svet kot samostojni in neposredni proračunski uporabnik sprejme predlog finančnega načrta za svoje delovanje za vsako proračunsko obdobje z dvotretjinsko večino glasov vseh članov in ga posreduje Vladi Republike Slovenije.

(3)Sodni svet pripravi predlog finančnega načrta v skladu z zakonom, ki ureja javne finance. Pri oblikovanju predloga sodni svet upošteva predvideni obseg finančnih sredstev, potrebnih za zagotovitev nemotenega izvajanja pristojnosti in nalog sodnega sveta in njegove službe.

(4)Nadzor nad uporabo sredstev iz prvega odstavka tega člena opravlja računsko sodišče.

(1)Člani sodnega sveta in njegovih delovnih teles imajo v zvezi z udeležbo na sejah sodnega sveta in delovnih teles pravico do sejnine in povračila materialnih stroškov, ki so povezani z njihovim delom.

(2)Ne glede na določbo prvega odstavka 5. člena tega zakona mora sodni svet za povišanje sejnine in povračila stroškov pridobiti predhodno soglasje ministra, pristojnega za finance.

(3)Glede pravice do povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnice, stroški prevoza, stroški prenočevanja) se za člane sodnega sveta in njegovih delovnih teles ter generalnega sekretarja smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravico do povračila stroškov za službena potovanja sodnikom, za zaposlene v strokovni službi sodnega sveta pa določbe predpisov, ki urejajo pravico do povračila stroškov za službena potovanja javnih uslužbencev.

Člani sodnega sveta, izvoljeni pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo z delom do prenehanja mandata, za katerega so bili izvoljeni.

Sodnik, dodeljen v strokovno službo sodnega sveta za opravljanje nalog in del sekretarja sodnega sveta po dosedanjih predpisih, nadaljuje z delom do izteka obdobja, za katero je bil dodeljen.

Člani komisije za etiko in integriteto, imenovani pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo z delom do prenehanja mandata, za katerega so bili imenovani.

Disciplinski postopki, ki so bili začeti pred začetkom uporabe tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določbah Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15 in 17/15).

Sodni svet imenuje disciplinske organe v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-        18. člen, 19. člen, 20. člen, 21. člen, 22. člen, 23. člen, 24. člen, 25. člen, 26. člen, 27. člen, 28. člen, 28.a člen, 28.č člen, 28.d člen in 29. člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15),

-        drugi in četrti odstavek 80. člena, 86. člen, 87. člen, 88. člen, 89. člen, 89.a člen, 90. člen, 91. člen, 92. člen, 93. člen, 94. člen in tretji odstavek 97. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15 in 17/15).

(2)Določbe zakonov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.

(3)V Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15) se:

-        v prvem odstavku 35. člena besedilo »ta zakon« nadomesti z besedilom »zakon, ki ureja sodni svet,«,

-        v šestem odstavku 73. člena za besedilom »zakona, ki ureja sodniško službo« doda vejica in besedilo »zakona, ki ureja sodni svet«.

(4)V Zakonu o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15 in 17/15) se:

-        v prvem odstavku 6. člena besedilo »odločajo disciplinska sodišča« nadomesti z besedilom »odloča disciplinsko sodišče«,

-        v šestem odstavku 31. člena besedilo »prve in druge stopnje« črta,

-        v petem odstavku 79.a člena za besedilom »zakona, ki ureja sodišča« doda vejica in besedilo »zakona, ki ureja sodni svet«,

-        v prvem odstavku 80. člena besedi »tem zakonu« nadomestita z besedilom »zakonu, ki ureja sodni svet«.

(5)V Zakonu o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15) se:

-        druga alinea prvega odstavka 87. člena spremeni tako, da se glasi: »– tri sodnike, ki jih na predlog Sodnega sveta z njihovim soglasjem imenuje Državnotožilski svet.«,

-        prva alinea prvega odstavka 88. člena spremeni tako, da se glasi: »– predsednika in namestnika predsednika, ki sta vrhovna sodnika in dva člana iz vrst sodnikov, ki jih na predlog Sodnega sveta z njihovim soglasjem imenuje Državnotožilski svet, ter«.

(6)Do začetka uporabe določb zakonov iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se uporabljajo določbe Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15), Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15 in 17/15) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15).

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Poslovnik Sodnega sveta (Uradni list RS, št. 22/12, 16/14, 44/15 in 88/15).

(2)Določbe predpisa iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.

(1)Sodni svet sprejme poslovnik iz 5. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Sodni svet sprejme merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto in merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe iz 4. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona ter kodeks sodniške etike iz 53. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(3)Komisija za etiko in integriteto sprejme poslovnik iz četrtega odstavka 49. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.