271. člen ZFPPIPP-UPB8
(izpodbojna pravna dejanja)
(1)Pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, je izpodbojno: 1. če je bila posledica tega dejanja: – bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, – bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, in 2. če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.
(2)Pravno dejanje stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, je izpodbojno ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
(3)Za pravno dejanje, ki je izpodbojno po prvem ali drugem odstavku tega člena, velja tudi opustitev pravnega dejanja, zaradi katere je stečajni dolžnik izgubil premoženjsko pravico ali je zanj nastala kakšna premoženjska obveznost.
- VSK Sodba in sklep Cpg 7/2022Višje sodišče v Kopru · 2022
Stečajni dolžnik je s svojim neodplačnim razpolaganjem zavestno ravnal v smeri odtujitve svojega premoženja zaradi izognitve plačilu terjatve tožeče stranke. Takšno ravnaje v škodo upnikov pa je izpodbojno tudi v primeru, da je stečajni dolžnik šele s tem zakrivil svojo insolventnost.
- VSC Sodba Cpg 60/2020Višje sodišče v Celju · 2020
Glede na ugotovljeno, da tožeča stranka ni imela utemeljenega razloga, da bi se odpovedala dedovanju, in ob dejstvu, da se odpoved dedovanju skladno z določbo četrtega odstavka 256. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) šteje za neodplačno razpolaganje ter da je dejanje bilo storjeno v izpodbojnem obdobju, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je odpoved dedovanju izpodbojno dejanje glede na določbe ZFPPIPP.
- VSK Sklep Cpg 84/2019Višje sodišče v Kopru · 2019
O obstoju verjetnosti terjatve je bilo torej meritorno odločeno s sodno odločbo, kar mora pritožbeno sodišče v okviru konkretnega pritožbenega postopka zavarovanja te terjatve upoštevati kot pravno učinkovito okoliščino.
Povezano: sklici 12Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 3. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba in sklep Cpg 7/2022Višje sodišče v Kopru · 30. 3. 2022
Stečajni dolžnik je s svojim neodplačnim razpolaganjem zavestno ravnal v smeri odtujitve svojega premoženja zaradi izognitve plačilu terjatve tožeče stranke. Takšno ravnaje v škodo upnikov pa je izpodbojno tudi v primeru, da je stečajni dolžnik šele s tem zakrivil svojo insolventnost.
- VSC Sodba Cpg 60/2020Višje sodišče v Celju · 9. 9. 2020
Glede na ugotovljeno, da tožeča stranka ni imela utemeljenega razloga, da bi se odpovedala dedovanju, in ob dejstvu, da se odpoved dedovanju skladno z določbo četrtega odstavka 256. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) šteje za neodplačno razpolaganje ter da je dejanje bilo storjeno v izpodbojnem obdobju, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je odpoved dedovanju izpodbojno dejanje glede na določbe ZFPPIPP.
- VSK Sklep Cpg 84/2019Višje sodišče v Kopru · 18. 4. 2019
O obstoju verjetnosti terjatve je bilo torej meritorno odločeno s sodno odločbo, kar mora pritožbeno sodišče v okviru konkretnega pritožbenega postopka zavarovanja te terjatve upoštevati kot pravno učinkovito okoliščino.
- VSK Sodba II Cpg 49/2018Višje sodišče v Kopru · 24. 5. 2018
Tožeča stranka je svoj povračilni zahtevek oblikovala tako, da je zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice in zato odreditev izbrisa te vknjižbe lastninske pravice. Zahtevala je torej vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov (izbrisna tožba po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). S tem zemljiškoknjižnim dejanjem bi vzpostavili takšno stanje, kot je bilo pred zapuščinskim postopkom po pokojniku in ne bi z njim v maso stečajnega dolžnika (tožeče stranke) pridobili ničesar. Tožeča stranka je torej napačno oblikovala povračilni zahtevek, ko je nekritično sledila določbi tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP in kot povračilni zahtevek zahtevala vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega vpisa. Materialnopravno napačno pa je nadalje predlagala, da pravdno sodišče razveljavi dedni sklep in ga samo nadomesti tako, da vpiše odstopljeni delež na vseh treh nepremičninah ponovno na tožnico.
- VSK Sodba II Cpg 61/2018Višje sodišče v Kopru · 11. 5. 2018
Glede na to, da mora vsak skupščinski sklep potrditi notar v notarskem zapisniku (prvi odstavek 304. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1), je notarjeva obvezna prisotnost na skupščini delniške družbe in njegove storitve v zvezi s to skupščino vedno v sferi neposredne koristi same delniške družbe (ne pa na primer posameznih delničarjev).
- VSK Sodba I Cpg 242/2017Višje sodišče v Kopru · 1. 3. 2018
Izpodbojna so tudi pravna dejanja, s katerimi je dolžnik neodplačno razpolagal s svojim premoženjem, in kot taka štejejo tudi opustitve pravdnih dejanj, zaradi katerih stečajni dolžnik izgubi premoženjsko pravico, ali pa zanj nastane premoženjska obveznost. Za ta dejanja oz. opustitve ni mogoče trditi, da so bila lahko storjena le v korist osebe, ki je sicer imela do stečajnega dolžnika upniški položaj.