217.a člen ZDR-1
(1)Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1.pri sprejemanju splošnih aktov ne izpolni obveznosti iz 10. člena tega zakona ali sprejme splošni akt v nasprotju s tretjim odstavkom 10. člena tega zakona ali ne omogoči delavcem, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti v skladu z 10. členom tega zakona;
2.pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ravna v nasprotju z 28. členom tega zakona; 2.a pogodba o zaposlitvi ne vsebuje sestavin v skladu s prvim odstavkom 31. člena tega zakona;
3.ne obvesti strokovnega delavca oziroma strokovne službe iz drugega odstavka 45. člena tega zakona o zaposlenih za določen čas in o začasnih delavcih v skladu z drugim odstavkom 45. člena tega zakona;
4.ne obvesti delavcev o sprejetih ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu v skladu z drugim odstavkom 47. člena tega zakona; 4.a se ne odzove na predlog delavca, ki predlaga spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s petim odstavkom 49. člena, drugim odstavkom 65.a člena, drugim odstavkom 67.a člena ali petim odstavkom 68. člena tega zakona;
5.naloži delavcu, ki dela krajši delovni čas, delo preko dogovorjenega delovnega časa v nasprotju s šestim odstavkom 65. člena tega zakona;
6.ne zagotavlja varnih delovnih pogojev pri delu na domu (drugi odstavek 70. člena);
7.pred prenosom ne obvesti sindikatov oziroma se ne posvetuje s sindikati v skladu s 76. členom tega zakona; 7.a ne zagotavlja pravice do odklopa v skladu s 142.a členom tega zakona;
8.določi polni delovni čas v nasprotju s prvim odstavkom 143. člena tega zakona;
9.uvede oziroma odredi delo preko polnega delovnega časa v nasprotju s 144. členom tega zakona;
10.odredi delo preko polnega delovnega časa v nasprotju s 146. členom tega zakona;
11.razporedi delovni čas v nasprotju s 148. členom tega zakona; 11.a se ne odzove na predlog delavca, ki predlaga drugačno razporeditev delovnega časa v skladu s tretjim odstavkom 148. člena tega zakona;
12.ne posreduje podatkov o nočnem delu delavcev v skladu z drugim odstavkom 150. člena tega zakona;
13.ne zagotavlja posebnega varstva delavcev pri delu ponoči ali ne upošteva časovnih omejitev dela ponoči (151. in 152. člen);
14.se pred uvedbo nočnega dela ne posvetuje s sindikatom v skladu s 153. členom tega zakona;
15.delavcu ne zagotovi odmora med delovnim časom, počitka med zaporednima delovnima dnevoma in tedenskega počitka (154., 155. in 156. člen);
16.delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta v skladu s tem zakonom (tretji odstavek 66. člena, 159. člen, tretji, četrti in peti odstavek 160. člena, 161., 162. in 163. člen); 16.a delavcu ne zagotovi oskrbovalskega dopusta v skladu s 167.a členom tega zakona;
17.delavcu ne zagotovi pravice do odsotnosti z dela v skladu s 168. ali 168.a členom tega zakona;
18.izreče disciplinsko sankcijo v nasprotju s 172. členom tega zakona;
19.v disciplinskem postopku ne ravna v skladu s 173. členom tega zakona;
20.delavcu ne vroči odločitve o disciplinski odgovornosti v skladu s 175. členom tega zakona;
21.ne zagotovi pravic do posebnega varstva delavcev, ki še niso dopolnili 18 leta starosti (192., 193. in 194. člen);
22.ne izvršuje obveznosti do sindikata glede zagotavljanja pogojev za dejavnost in omogočanja dostopa do podatkov v skladu z 203. členom tega zakona;
23.po prenehanju opravljanja dela v tujini delavcu ne zagotovi vrnitve v Slovenijo v skladu s četrtim odstavkom 208. člena tega zakona;
24.pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini ne vsebuje sestavin v skladu s prvim odstavkom 209. člena tega zakona.
(2)Z globo od 300 do 2.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3)Z globo od 150 do 1.000 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4)Z globo od 150 do 1.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
- VDSS Sklep X Pdp 500/2024Višje delovno in socialno sodišče · 2025
Lastnost reprezentativnosti ima lahko le sindikat, ki izpolnjuje pogoje, kumulativno določene v 6. členu ZRSin. Sindikat, ki naknadno preneha izpolnjevati pogoje iz citirane določbe ZRSin, nima več materialnopravnega upravičenja za lastnost statusa reprezentativnosti oziroma za izvrševanje posebnih pravic, ki so vezane na ta status. Navedeno se mora odraziti tudi v formalnopravni ureditvi statusa sindikata, saj za nadaljnje ohranjanje veljavnosti odločbe ministra, s katero je bila v preteklosti določena reprezentativnost sindikata, ni več podlage v 6. členu ZRSin. Dopuščanje, da sindikat ohranja status reprezentativnosti, čeprav ne izpolnjuje več pogojev iz 6. člena ZRSin, bi bilo v nasprotju z zagotavljanjem pravne varnosti delodajalca, ki je dolžan posebne pravice, ki izvirajo iz statusa reprezentativnosti, priznavati le dejansko reprezentativnemu sindikatu, ne pa vsakemu sindikalnemu združenju. Za primer delodajalčevega neizpolnjevanja nekaterih posebnih pravic, ki pripadajo sindikatu v posledici njegove reprezentativnosti, je nenazadnje predpisano tudi denarno kaznovanje delodajalca in njegove odgovorne osebe (npr. tč. 1, 7, 14 prvega odstavka 217.a člena ZDR-1). Iz ZR
- UPRS Sodba I U 309/2019-7Upravno sodišče RS · 2021
Odklonitev soglasja k enotnemu dovoljenju velja tudi, ko gre za podaljšanje dovoljenja. Tožnik trdi, da zavod ni ugotavljal, da ni izpolnjen pogoj iz 1. ali 2. alineje prvega odstavka 18. člena ZZSDT. Po presoji sodišča taka ocena zavoda ni bila potrebna, saj je bila tožnikovemu delodajalcu izrečena globa po 15. točki prvega odstavka 217.a člena ZDR-1. Zgolj dejstvo, da je bila v prekrškovnem postopku izrečena globa in da je odločitev pravnomočna, zadostuje za to, da zavod soglasja k podaljšanju dovoljenja ni izdal, zaradi česar tožena stranka ni mogla odločiti drugače.
- VSRS Sodba IV Ips 32/2018Vrhovno sodišče RS · 2018
Ko sodišče ali prekrškovni organ odločata o tem, kateri predpis uporabiti, morata v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, kateri predpis je veljal v času storitve prekrška in ali je bil ta pozneje morebiti spremenjen. Pri tem je treba upoštevati tudi vse vmesne (interimne) predpise, ki v času izvršitve dejanja še niso veljali, prav tako pa ne veljajo več v času sojenja, če so za storilca milejši. Sodišče, ki je z izpodbijano sodbo o zahtevi za sodno varstvo zagovornikov pravne in odgovorne osebe razsodilo dne 27. 11. 2017, pri odločanju ni upoštevalo, da je bil materialni predpis, ki je v času storitve določal prekršek, v vmesnem času razveljavljen, kar bi moralo, saj se skladno z načelom o retroaktivnosti novega milejšega predpisa (drugi odstavek 2. člena ZP-1 in drugi odstavek 28. člena Ustave RS) v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca (naj)milejši.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 6Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 2. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sklep X Pdp 500/2024Višje delovno in socialno sodišče · 12. 2. 2025
Lastnost reprezentativnosti ima lahko le sindikat, ki izpolnjuje pogoje, kumulativno določene v 6. členu ZRSin. Sindikat, ki naknadno preneha izpolnjevati pogoje iz citirane določbe ZRSin, nima več materialnopravnega upravičenja za lastnost statusa reprezentativnosti oziroma za izvrševanje posebnih pravic, ki so vezane na ta status. Navedeno se mora odraziti tudi v formalnopravni ureditvi statusa sindikata, saj za nadaljnje ohranjanje veljavnosti odločbe ministra, s katero je bila v preteklosti določena reprezentativnost sindikata, ni več podlage v 6. členu ZRSin. Dopuščanje, da sindikat ohranja status reprezentativnosti, čeprav ne izpolnjuje več pogojev iz 6. člena ZRSin, bi bilo v nasprotju z zagotavljanjem pravne varnosti delodajalca, ki je dolžan posebne pravice, ki izvirajo iz statusa reprezentativnosti, priznavati le dejansko reprezentativnemu sindikatu, ne pa vsakemu sindikalnemu združenju. Za primer delodajalčevega neizpolnjevanja nekaterih posebnih pravic, ki pripadajo sindikatu v posledici njegove reprezentativnosti, je nenazadnje predpisano tudi denarno kaznovanje delodajalca in njegove odgovorne osebe (npr. tč. 1, 7, 14 prvega odstavka 217.a člena ZDR-1). Iz ZR
- UPRS Sodba I U 309/2019-7Upravno sodišče RS · 25. 3. 2021besedilo 2016–2023
Odklonitev soglasja k enotnemu dovoljenju velja tudi, ko gre za podaljšanje dovoljenja. Tožnik trdi, da zavod ni ugotavljal, da ni izpolnjen pogoj iz 1. ali 2. alineje prvega odstavka 18. člena ZZSDT. Po presoji sodišča taka ocena zavoda ni bila potrebna, saj je bila tožnikovemu delodajalcu izrečena globa po 15. točki prvega odstavka 217.a člena ZDR-1. Zgolj dejstvo, da je bila v prekrškovnem postopku izrečena globa in da je odločitev pravnomočna, zadostuje za to, da zavod soglasja k podaljšanju dovoljenja ni izdal, zaradi česar tožena stranka ni mogla odločiti drugače.
- VSRS Sodba IV Ips 32/2018Vrhovno sodišče RS · 18. 9. 2018besedilo 2016–2023
Ko sodišče ali prekrškovni organ odločata o tem, kateri predpis uporabiti, morata v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, kateri predpis je veljal v času storitve prekrška in ali je bil ta pozneje morebiti spremenjen. Pri tem je treba upoštevati tudi vse vmesne (interimne) predpise, ki v času izvršitve dejanja še niso veljali, prav tako pa ne veljajo več v času sojenja, če so za storilca milejši. Sodišče, ki je z izpodbijano sodbo o zahtevi za sodno varstvo zagovornikov pravne in odgovorne osebe razsodilo dne 27. 11. 2017, pri odločanju ni upoštevalo, da je bil materialni predpis, ki je v času storitve določal prekršek, v vmesnem času razveljavljen, kar bi moralo, saj se skladno z načelom o retroaktivnosti novega milejšega predpisa (drugi odstavek 2. člena ZP-1 in drugi odstavek 28. člena Ustave RS) v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca (naj)milejši.
- VSRS Sodba IV Ips 33/2018Vrhovno sodišče RS · 18. 9. 2018besedilo 2016–2023
Ko sodišče ali prekrškovni organ odločata o tem, kateri predpis uporabiti, morata v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, kateri predpis je veljal v času storitve prekrška in ali je bil ta zakon pozneje morebiti spremenjen. Pri tem je treba upoštevati tudi vse vmesne (interimne) predpise, ki v času izvršitve dejanja še niso veljali, prav tako pa ne veljajo več v času sojenja, če so za storilca milejši. Sodišče ni upoštevalo, da je bil materialni predpis, ki je v času storitve določal prekršek, to je 218. člen ZDR-1, v vmesnem času razveljavljen, kar bi moralo, saj se skladno z načelom o retroaktivnosti novega milejšega predpisa (drugi odstavek 2. člena ZP-1 in drugi odstavek 28. člena Ustave RS) v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca (naj)milejši.