VSL Sklep I Cp 1322/2019

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnik naj sam krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo odvetnika zadržane osebe z dne 1. 7. 2019 zoper sklep z dne 17. 6. 2019 zavrglo kot prepozno in zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2Zoper sklep se zadržana oseba po odvetniku pritožuje ter predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da odvetnik 21. 6. ni bil dosegljiv zaradi drugih obveznosti, nato pa je šele 26. 6. končno vzpostavil kontakt s stranko, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je bil vložen v roku 3 dni od prenehanja vzroka za zamudo (nemožnost vzpostavitve kontakta). Odvetnik je bil 17. 6. na kliniki prisoten po uradni dolžnosti v devetih primerih, zato ni mogel vedeti, kdo točno ga je klical in kdaj. Zaradi omejenosti komunikacijskih sredstev in zaradi organizacije dela na psihiatrični kliniki tako ni mogel pravočasno vzpostaviti stika s stranko, zato je razlog za zamudo po njegovem mnenju „več kot upravičen“.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta sklep o zadržanju prejela zadržana oseba in njegov odvetnik oba 20. 6. 2019, rok za pritožbo zoper ta sklep pa je tri dni in se je torej iztekel v ponedeljek 24. 6. 2019.

5Ocena sodišča prve stopnje, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje (zaradi zamude roka za vložitev pritožbe) vložen iz očitno neupravičenega razloga, je pravilna in je pritožbene navedbe ne omajejo, nasprotno, utrjujejo jo. Odvetnik v pritožbi ne pojasni, kaj pomeni, da „zaradi organizacije dela in omejenosti komunikacijskih sredstev“ ni mogel pravočasno vzpostaviti kontakta s stranko. To, da je bil 21. 6. zadržan zaradi drugih obveznosti, je nepojasnjen, pavšalen in očitno neupravičen razlog, nadalje pa pritožnik ne pojasni, zakaj naj sicer med 20. in 24. junijem ne bi mogel kontaktirati z zadržano osebo. Tudi veliko število primerov 17. 6. ni upravičen razlog za zamudo pritožbenega roka, ki je tekel med 20. in 24. 6. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil zato pravilno zavrnjen, pritožba pa pravilno zavržena kot prepozna (2. odst. 120. čl. ZPP ter 1. in 2. odst. 343. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1).

6Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP).

7Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 154. čl. ZPP).