VSL Sklep I Cp 1188/2020

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Pr 312/2020 z dne 7. 7. 2020 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Pr 312/2020 z dne 16. 6. 2020 se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Na predlog predlagatelja Centra za socialno delo X za sprejem na zdravljenje je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu postavilo odvetnika po uradni dolžnosti, določilo sodno izvedenko za področje medicine - psihiatrije A. A. (list. št. 10) in vpogledalo v njeno izvedensko mnenje (list. št. 20). Opravilo je narok, na katerem je zaslišalo nasprotnega udeleženca in izvedenko (list. št. 41), ter s sklepom z dne 16. 6. 2020 sklenilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike ... najdlje za čas treh mesecev od datuma sprejema.

2Zoper sklep je nasprotni udeleženec 26. 6. 2020, v zakonsko določenem tridnevnem roku, podal prvo pritožbo (list. št. 72), ki je ni podpisal, zato jo je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 1045/2020 z dne 29. 6. 2020 zavrglo (list. št. 80). Sklep o zavrženju je nasprotni udeleženec prejel 2. 7. 2020, drugo pritožbo zoper sklep z dne 16. 6. 2020 pa podal 7. 7. 2020 (list. št. 90). Sodišče prve stopnje jo je štelo za prepozno in jo s sklepom z dne 7. 7. 2020 zavrglo. Zoper ta sklep je nasprotni udeleženec dne 14. 7. 2020 vložil pritožbo (list. št. 102).

Pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 7. 7. 2020

3Nasprotni udeleženec sklep izpodbija v celoti ter navaja, da je 23. 6. 2020 prevzel sklep sodišča prve stopnje ter podal pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo. Sklicuje se na 363. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kjer je določen 15 dnevni pritožbeni rok ter na 33. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), kjer je določen 30 dnevni pritožbeni rok, če zakon ne določa drugače.

4Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu z dne 7. 7. 2020 tožniku določilo tridnevni pritožbeni rok. Tožnik je sklep prejel 9. 7. 2020, pritožil se je 14. 7. 2020, torej po poteku tega roka. 50. člen Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) določa, da je zoper sklep iz 48. člena tega zakona (o sprejemu pridržane osebe na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve) dovoljeno vložiti pritožbo v treh dneh od vročitve sklepa. 50. člen ZDZdr torej ne določa, da tridnevni pritožbeni rok velja za vse sklepe izdane v postopku za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (40. člen ZDZdr in nasl.). Ne da bi se pritožbeno sodišče posebej opredeljevalo do dileme, ali je v obravnavanem primeru pritožbeni rok 3 ali 15 dni, je v korist nasprotnega udeleženca njegovo pritožbo zoper sklep z dne 7. 7. 2020 vsebinsko obravnavalo.

5Pritožba je utemeljena.

6Ker prvi odstavek 50. člena ZDZdr določa, da je zoper sklep, s katerim se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve, pritožbeni rok tri dni in gre navedeno določilo v razmerju do določil ZPP in ZNP-1 šteti za specialno (lex specialis), se nasprotni udeleženec v pritožbi na 15 in 30 dnevni pritožbeni rok neutemeljeno sklicuje. Skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZNP-1 lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku pritožbenega roka, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, oziroma če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Pritožbeno sodišče je presodilo, da je izjema po temu določilu podana in je pritožbo nasprotnega udeleženca z dne 7. 7. 2020 zoper sklep naslovnega sodišča z dne 16. 6. 2020 upoštevalo, glede na to, da z izpodbijanim sklepom pravice drugih oseb niso prizadete, z njim pa se močno posega v položaj in pravice nasprotnega udeleženca.¹ Zato je pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 7. 7. 2020 ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Pritožba zoper sklep z dne 16. 6. 2020

7Nasprotni udeleženec v laični pritožbi delno izpodbija zaključke sodišča prve stopnje, da obstajajo pogoji za njegovo pridržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve, le z navedbami, da se je za opustitev jemanja zdravil odločil takratni psihiater, da je še sam presenečen, koliko je po prenehanju jemanja zdravil napredoval, ter da brez zdravil lahko ugotovi zelo velike razlike v prid svojega sedanjega delovanja. S preostalimi pritožbenimi navedbami zaključkov sodišča prve stopnje ne izpodbija, ampak v bistvenem navaja, da je delovno razmerje prekinil, ker je pošten do skupnosti, da je pisal pristojnim službam Občine, da odpravijo predvideno globo za razporejanje napačno odloženih snovi, da mu ravnanje z ločevanjem odpadkov zapoveduje Ustava RS, da invalidske upokojitve ne potrebuje, ker se dobro počuti, v nadaljevanju pa je opisal svoje življenje, in sicer, da je bil približno 20 let pod neprostovoljnim nadzorom psihiatrije, da ima okrnjenih 35 let življenja, da je bil v letu 2004 in 2007 v psihiatrični bolnišnici brez svoje privolitve, da je bil izpostavljen hudim zlorabam s kemičnimi pripravki ter da je velik del svojega življenja namenil lastnemu izobraževanju z namenom, da lahko kar najbolj usposobljeno prispeva v dobro skupnosti. Pritožbeno sodišče je odločitev sodišča prve stopnje preizkusilo v delu relevantnih pritožbenih navedb nasprotnega udeleženca in po uradni dolžnosti, v okviru pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1).

8Pritožba ni utemeljena.

9Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je skladno s prvim odstavkom 39. člena ZDZdr dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje ter (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.

10Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji za pridržanje. Izvedenka je ugotovila, da se nasprotni udeleženec od leta 1985 naprej zdravi zaradi resne, kronične in ponavljajoče se duševne motnje, paranoidne oblike shizofrenije. Sodišče je pravilno ugotovilo, da nasprotni udeleženec huje ogroža svoje zdravje, za kar je imelo oporo v ugotovitvah izvedenke, da v sedanjem zdravstvenem stanju zaradi prenehanja obiskovanja psihiatra, opustitve jemanja zdravil in slabega uvida v svoje bolezensko stanje ni sposoben podati volje in zavestne odločitve o svojem zdravljenju, pri tem pa nasprotni udeleženec tudi v pritožbi navaja, da zdravljenja ne potrebuje. Pritožbene navedbe, da se je za opustitev jemanja zdravil odločil takratni psihiater, da je nasprotni udeleženec še sam presenečen, koliko je po prenehanju jemanja zdravil napredoval, ter da brez zdravil lahko ugotovi zelo velike razlike v prid svojega sedanjega delovanja, so v nasprotju z ugotovitvami izvedenke in zato neutemeljene. Pritrditi gre ugotovitvi sodišča prve stopnje, da si nasprotni udeleženec ob vplivu ugotovljene duševne motnje povzroča hudo premoženjsko škodo, saj je v letu 2019 dal odpoved delovnega razmerja, nima nobenih prihodkov ter odklanja postopek za invalidsko upokojitev. Pravilni so zaključki, da nasprotni udeleženec huje ogroža lastno zdravje s tem, ko ob sortiranju smeti (tudi pasjih iztrebkov) tvega okužbo z mikroorganizmi, prisotnimi v smeteh, vključno z virusom COVID -19, kot tudi možnost poškodb z ostrimi predmeti, potencialno pa huje ogroža tudi zdravje drugih ljudi zaradi raznosa mikroorganizmov v bloku in po ostalih površinah (v zvezi s tem se je sodišče oprlo na strokovno mnenje NIJZ z dne 11. 3. 2020 - priloga A 3). Prvi pogoj po 39. členu ZDZdr je tako nedvomno podan. Da je navedeno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima udeleženec hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, je izvedenka potrdila, sodišče pa pravilno povzelo in proti navedenim ugotovitvam ni konkretnih pritožbenih navedb. Prav tako je pravilno ugotovljeno, da ugotovljenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugim oblikami pomoči, saj je nasprotni udeleženec zaradi neuvidevnosti do svojega bolezenskega stanja zdravljenje opustil, trimesečno obdobje pa je utemeljeno zaradi potrebnega časa za stabilizacijo psihičnega stanja, torej vzpostavitev remisije in učinkov medikamentozne terapije. Tudi proti navedenim ugotovitvam sodišča prve stopnje stopnje konkretnih pritožbenih navedb ni podanih.

11Ker so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji za pridržanje, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep z dne 16. 6. 2020 potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Prim. VSL sklep I Cp 1275/2018, sklep II Cp 248/2017 in sklep I Cp 568/2006.