28. člen ZMed-A

Ni najti nikakršne procesne kršitve v tem, da je sodišče prve stopnje na isti dan razpisalo dve obravnavi v dveh različnih pravdah med istima strankama. Zahtevek za objavo popravka je utemeljen, ker toženec v popravku, ki je bil sicer nesporno objavljen, ni zapisal naslova popravka in je torej kršil obveznost iz 27. in 28. člena ZMed.

V primerjavi z objavo, na katero se zahtevani popravek nanaša, sta navedena zapisa oblikovana na enak način kot naslov in podnaslov objave, besedilo, s katerim je tožnica naslovila popravek, pa je v enaki obliki kot ostali del besedila. Toženčev ugovor, da ni spremenil naslova, torej ni utemeljen. Enako velja za sklicevanje na tehnično postavitev; kolikor sega v zakonske obveznosti odgovornega urednika, toženec odgovarja tudi zanjo. Dokazana je nadalje tožničina navedba, da je toženčev odziv objavljen v drugem zavihku kot prvotni članek. Vse navedeno utemeljuje sklep, da popravek ni bil objavljen v taki obliki in na takem mestu, da bi imela njegova objava enako vrednost kot prispevek, na katerega se nanaša.

Vse navedbe v toženkinem prispevku se nanašajo na tožničino pridržanje tehnične opreme, temu pa sledi tudi tožničin popravek. Ker je tožnica tako le predstavila svojo plat zgodbe (pojasnila, zakaj je opremo pridržala), je s tem prispevala k argumentirani razpravi.

Po ustaljeni sodni praksi se očitne napake nanašajo na "tehniko pisne redakcije" oziroma na napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote in pomanjkljivosti glede oblike. Obravnavan primer je specifičen, ker se nanaša na navedbo sicer pravilno označene tožene stranke, ki pa po materialnem pravu ni pasivno legitimirana za zahtevek za objavo popravka. Iz tožbenega predloga nedvoumno izhaja, da je pritožnica zahtevala objavo popravka od medija in ne od odgovorne urednice. Pritožnica z argumentom, da je bila v prvi in drugi točki tožbenega zahtevka "mišljena" drugo tožena stranka, ne more uspeti.

Za presojo o utemeljenosti zahtevka ni odločilno, da je toženka zavrnila objavo popravka s sklicevanjem na drug odklonitveni razlog, kot ga je navedla v pravdi, niti njeno ravnanje po prejemu zahteve za objavo popravka. ZMed ne daje podlage za omejitev ugovorov odgovornega urednika v pravdi, toženkino ravnanje po prejemu zahteve pa ni povezano s presojo v tem postopku, tj. ali so podane morebitne ovire za objavo zahtevanega popravka.

Sodišče prve stopnje je pravilno kot pravno podlago uporabilo ustrezne določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), 147., 179., 178. člen OZ, 15. in 39. člen Ustave Republike Slovenije, Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah - EKČP (10. člen) in sodno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Sodišče prve stopnje je pravilno izvedlo tehtanje med človekovimi pravicami v koliziji - pravico do osebnega dostojanstva tožnika in pravica do svobode izražanja tožencev (svoboda novinarskega izražanja). Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik relativna javna oseba zaradi opravljanja uradne funkcije predsednika uprave C., predsednika nadzornega sveta B 1 in B 2 ter ekonoma A., ki je v letu 2011 tudi podal izjavo v parlamentu, ki je bila takrat posneta, v predmetnem prispevku pa kot arhivsko predvajana z namenom predstavitve različnih stališč o deset let trajajočih stečajnih postopkih, v interesu javnosti po informiranosti.

Ustavna pravica do odgovora posega v ustavno varovano pravico do svobode izražanja. Ne sme se sprevreči v pravico do dostopa do medijev. Med obema ustavnima pravica je treba poiskati ustrezno ravnovesje. Pravica do odgovora nastopi šele tedaj, ko je pri izvrševanju svobode izražanja prišlo do tako pomanjkljive ali napačne informacije, da je v interesu javnosti, da se navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji zanikajo, bistveno popravijo ali bistveno dopolnijo z dokazljivimi navedbami, torej tedaj, ko objavljena informacija terja reakcijo v smeri bistvene dopolnitve.

Povezava med osrednjim sporočilom prispevka in vlogo tožnika v prispevku omenjenih pravnih osebah je preveč oddaljena in prešibka, da bi šlo za tak poseg v pravice in interese tožnika, ki bi utemeljeval poseg v ustavne pravice nasprotne stranke, in sicer v pravico do svobodnega izražanja in s tem povezano avtonomijo izdajateljev medijev in odgovornih urednikov, ki je varovana v okviru svobodne gospodarske pobude. Izhodiščni pogoj iz prvega odstavka 26. člena ZMed torej ni izpolnjen.

Dokaz z zaslišanjem tožnika je bil upravičeno zavrnjen. Gre za neprimeren dokaz v pravdi zaradi objave popravka, saj v njej niso odločilna dejstva o vrsti in obsegu škode, ki jo tožnik trpi zaradi posega v njegove osebnostne pravice in kar se praviloma ugotavlja z zaslišanjem stranke, pač pa je odločilna vsebina in sporočilna moč zahtevanega popravka, ki se praviloma ugotavlja in presoja z analizo besedila oziroma vsebine zahtevanega popravka in ne z zaslišanjem prizadete stranke. Pravica do popravka je ustavno varovana pravica. Njen namen je, da se v primeru, ko je objavljeno obvestilo takšno, da lahko posega v pravice oziroma interes prizadete osebe, slednji da možnost, da na enakovrednem medijskem mestu poda tudi svoje stališče. Primarno je namenjeno varstvu zasebnega interesa prizadetega posameznika, ki na ta način dobi enakovredno možnost (preko medijev), da zaščiti svoje osebnostne pravice (čast, dobro ime, ugled, zasebnost, dostojanstvo). Hkrati je z njo varovan interes javnosti po uravnoteženi, celoviti in objektivni informiranosti. Prizadeti dobi možnost, da je slišan, javnost pa možnost, da sliši obe strani in si sama ustvari svoje mnenje. Ustavna pravica p

Prizadetost posameznikovega interesa je odprt pravni pojem, ki se zapolni z vsebino v vsakem konkretnem primeru posebej. Ugotovitev, da je bilo s spornim člankom poseženo v tožničino osebnostno sfero na tak način, da ima o sporni problematiki pravico podati svoje stališče, hkrati pomeni, da ji je toženec, kot odgovorni urednik medija, ki je sam izbral temo članka, dolžan omogočiti objavo popravka, s čemer pa še ne bo poseženo v čast in dobro ime medija, niti v pravico do svobode izražanja.

Odsotnost naslova popravka, ki naj se objavi, je hiba, ki jo po 1. odstavku 28. člena ZMed sme in mora popraviti urednik, če so sicer drugi zakonski pogoji za objavo izpolnjeni.

Vrhovno sodišče je že v sklepu II Ips 122/2014 z dne 17. 7. 2014 zavzelo stališče, da določb 27. in 28. člena ZMed ni mogoče razlagati tako ozko, da bi šteli, da je tožba z zahtevkom za objavo popravka nesklepčna, če tožnik v samem tožbenem zahtevku ni navedel, na kateri članek oziroma oddajo oziroma obvestilo se popravek nanaša in datum njegove objave, pri čemer so bile te navedbe del tožbenih navedb in med pravdnima strankama ni bilo nejasnosti glede tega, na katero obvestilo se popravek nanaša in kdaj je bilo obvestilo objavljeno. Tudi v obravnavani zadevi je bistveno, da je tožnica podala te navedbe v predpravdni zadevi in v tožbi, tako da je nedvoumno razvidno, na katero obvestilo in v kateri oddaji se popravek nanaša.

Določb ZMed ni mogoče razlagati tako ozko, da bi šteli, da je tožba z zahtevkom za objavo popravka nesklepčna, če tožnik v samem tožbenem zahtevku ne navede imena prizadetega, na kateri članek, oddajo oziroma obvestilo se popravek nanaša in datum njegove objave. Pravica do popravka, ki je zagotovljena v 40. členu Ustave, omejuje svobodo izražanja (39. člen Ustave) pa tudi pravico lastnikov in izdajateljev medijev do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave). Dolžnost sodišča je, da najde pravo ravnovesje med navedenimi pravicami in interesi. Po oceni Vrhovnega sodišča je pravilna razlaga, da so zgoraj navedene določbe ZMed namenjene temu, da odgovorni urednik iz zahteve, ki jo nanj naslovi prizadeti, in kasneje iz tožbe jasno razbere, na katero obvestilo v katerem članku oziroma oddaji se popravek nanaša. Res je, da vsebine samega popravka odgovorni urednik ne sme spreminjati in dopolnjevati. To pa ne pomeni, da v primeru, ko so ime prizadetega, na kateri članek, oddajo oziroma obvestilo se popravek nanaša in datum njegove objave navedeni v tožbi, v samem tožbenem zahtevku pa ne, odgovorni urednik tega ne sme povzeti v uvodu objave.

Navedba obvestila, na katerega se popravek oziroma odgovor nanaša, ni obligatorna vsebina (sestavina) tožbenega zahtevka za objavo popravka oziroma odgovora po ZMed. V konkretnem primeru je tožeča stranka svojo obveznost po prvem odstavku 28. člena ZMed glede navedbe obvestila izpolnila že s tožbeno naracijo.

Objava (popravek) mora obsegati navedbo, na kateri članek oziroma oddajo se nanaša in tudi datum objave članka oziroma oddaje, in izključuje vsakršno posredno sklepanje ali celo ugibanje, na kateri članek oziroma oddajo se popravek nanaša.

Šele ob izpolnjenih (formalnih) zakonskih predpostavkah, ki so obvezna sestavina vsake zahteve za objavo popravka, lahko prizadeti zahteva od odgovornega urednika, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes, če so izpolnjene nadaljnje (vsebinske) predpostavke.

Pomanjkljivost zahteve za objavo popravka oziroma odgovora (ni navedeno obvestilo oziroma članek, na katerega se poprava oziroma odgovor nanaša niti datuma, kdaj je bil objavljen) je pomanjkljivost, zaradi katere glavnemu uredniku (tožencu) pisanja tožeče stranke ni bilo potrebno objaviti. Pri tem ni pomembno, da med pravdnima strankama nikoli ni bilo sporno, popravek, katerega članka je tožeča stranka zahtevala. Zahtevek tožeče stranke ni nepopoln ampak nesklepčen (materialno pravo), zato sodišče v okviru materialno procesnega vodstva stranke ni dolžno pozivati na popravo.

Namen objave popravka ni dati zadoščenje (satisfakcijo) za škodo zaradi domnevno neresničnih trditev o dejstvih, temveč je omogočiti objektivizacijo opisa nekega dogajanja ali stanja. Pravica do popravka pa ne sme voditi do nastanka nove škode zaradi žalitev, ki bi jih storil upravičenec do popravka.

V tožbenem zahtevku je treba (tudi datumsko) konkretizirati oddajo, na katero se nanaša objava popravka.

Za tožbo zaradi objave popravka je aktivno legitimiran samo tisti, ki je od odgovornega urednika pisno zahteval objavo popravka.