VSL Sodba II Cp 2209/2024

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti 306,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo tožencu, da v skladu z Zakonom o medijih¹ objavi popravek članka, ki je bil objavljen v spletnem mediju X.si z naslovom "Župana ..." Naslov popravka se mora glasiti: "Mestna občina ...," besedilo popravka pa je navedeno v izreku sodbe (I. točka izreka), ter odločilo, da mora toženka tožnici povrniti stroške postopka, o višini katerih bo odločalo s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2Kot bistveno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženec sicer objavil besedilo popravka, ki ga je tožnica poslala kot odziv na spletni članek o tem, da naj bi tožnica (občina) mediju X.si ne posredovala odgovorov na vprašanja, vendar pa toženec ni objavil naslova popravka, temveč je popravek objavil pod generičnim naslovom "Popravek in prikaz nasprotnih dejstev."

3Zoper sodbo se pritožuje toženec in med drugim navaja, da je sodišče za dve tožbi (to zadevo in zadevo P 177/2024) določilo enak rok za odgovor na tožbo, kar za toženca pomeni hudo breme in dejansko skrajšan čas za odgovor na tožbo. Tudi narok za glavno obravnavo je razpisalo na isti dan za obe zadevi, razmak med obema obravnavama je bil manj kot štiri ure. Na vabilu ni omenjen poravnalni narok, zato je toženec ostal brez možnosti, da se poravna in izogne stroškom. Med obravnavo ob 9.00 uri pa se je zgodilo še nekaj resnično neverjetnega, kar toženca postavlja v podrejen položaj oziroma podrejenost napačnemu postopku sodišča. Zaradi zapletov z urami in zadevami so bile tožencu kršene pravice do poštenega sojenja. Sodišče ter obe stranki so v tožbi, odgovoru na tožbo in med glavno obravnavo jasno potrdili, da je bila spoštovana pravica do popravka in prikaza nasprotnih dejstev. Ključna presoja sodišča temelji na 28. členu ZMed, ki jasno določa, da mora tisti, ki zahteva popravek, navesti naslov popravka. Iz poslanega s strani tožnice tega ni bilo mogoče razbrati, zato je toženec objavil celoten tekst (tudi z domnevnim naslovom), kot ga je prejel. Popravek na ekranu telefona je bistveno manj viden, na velikem ekranu pa bistveno povečan, kar pa ni krivda ali odgovornost medija.

4Tožnica je na pritožbo odgovorila in med drugim navedla, da ZMed določa roke za odgovor na tožbo, zato določanje slednjih ni v domeni sodišča. Tudi dejstvo, da sta bila naroka v obeh zadevah med istima strankama določena za isti dan, je skladno z načelom ekonomičnosti, kar je načelo, ki ga je sodišče dolžno spoštovati. Ne držijo navedbe toženca, da ni imel možnosti za poravnavo; če bi toženec imel poravnalni predlog, bi ga lahko predstavil. Tožnica je v zahtevku za objavo popravka navedla naslov, ki ga je tudi odebelila, zato ne držijo navedbe toženca, da naslova ni oblikovala in da ga zaradi navedenega toženec ni objavil. Na spletnem mediju toženca je vsaj 20 objav z istim naslovom in podnaslovom in se popravka ne da lahko najti.

5Pritožba ni utemeljena.

6Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pravno podlago zahtevka za objavo popravka je sodišče prve stopnje obširno obrazložilo v 8. do 14. ter nadalje v 20., 24. in 25. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, zato je pritožbeno sodišče ne bo ponavljalo.

7Neutemeljene so pritožbene navedbe v zvezi z rokom za odgovor na tožbo. Sodišče roka za odgovor na tožbo ni določilo samovoljno, temveč v skladu z zakonom, saj je rok za odgovor na tožbo (tako v medijskih kot v drugih pravdnih zadevah) določen z zakonom in je nespremenljiv. Od kod naj bi bilo sodišču znano, da bo toženec nastopal brez pooblaščenca, pritožba ne pojasni, pa tudi sicer to dejstvo ne more vplivati na (zakonsko določeno in nespremenljivo) dolžino roka za odgovor na tožbo; tožencu nič ni preprečevalo, da bi si poiskal kvalificirano pravno pomoč, če je menil, da se ne more ustrezno zastopati v obeh pravdah.

8Prav tako ni najti nikakršne procesne kršitve v tem, da je sodišče prve stopnje na isti dan razpisalo dve obravnavi v dveh različnih pravdah med istima strankama. Zadeve po ZMed je treba obravnavati hitro, določeni so kratki zakonski roki, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je obe zadevi razpisalo na isti dan, kar je tudi v skladu z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka. Toženec niti ne zatrjuje, da bi se obravnavi prekrivali, noben zakon pa ne predpisuje, da ne bi bilo možno razpisati med istima strankama več obravnav na isti dan.

9Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe da je toženec ostal brez možnosti, da se poravna in izogne stroškom. Res je, da sodišče prve stopnje ni posebej oklicalo poravnalnega (sedaj pravilno: pripravljalnega) naroka. Vendar pa ta kršitev določb ZPP v ničemer ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Toženec ne zatrjuje, da bi imel kak konkreten poravnalni predlog ali da bi se na kakršenkoli način skušal s tožnico dogovoriti za sporazumno rešitev zadeve, pa bi sodišče te njegove predloge in pobude ignoriralo. Glede na pritožbene navedbe, da je toženec v identičnih postopkih že sodeloval, pritožbeno sodišče ugotavlja, da mu je torej potek postopka poznan in da bi zato lahko - če bi imel resen namen poravnati se - dal pobudo v tej smeri, česar pa očitno ni storil.

10Pritožbene navedbe, da naj bi se med obravnavo ob 9:00 uri zgodilo "še nekaj resnično neverjetnega," so v pretežni meri nejasne in nerazumljive; kolikor je razbrati, naj bi šlo za to, da je sodišče pomešalo, za katero od dveh medijskih zadev, ki sta bili razpisani med istima strankama na isti dan, naj bi šlo na katerem od narokov. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz zapisnika obravnave z dne 23. 10. 2024, ki je bila oklicana ob 12:45 v zadevi P 178/2024 (redna št. 9, list. št. 20-24) razvidno, da gre za članek z naslovom "Župana ..." (tretja stran zapisnika), kar je tudi predmet pravde P 178/2024,2 torej je toženec bil seznanjen s tem, katera zadeva se obravnava na naroku. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje očitno pomešalo dve zadevi med istima strankama (zadevo, v kateri je bil narok razpisan ob 9:00 uri, je obravnavalo ob 12:45 uri, in obratno), v ničemer ni kršilo pravic strank niti ni vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.

11Pritožbene navedbe, da naj bi bil potek obravnave "popolnoma napačen," da toženec ni bil sposoben slediti, kaj se je zgodilo, da se je vse skupaj uredilo z uradnim zaznamkom (pritožba ne pove, kakšnim, niti kje v spisu se ta nahaja), da je tak potek "sporen ali dvomljiv" ter da je sodišče ob zaključku "ene od obravnav" (ni jasno, katere) zatrdilo, da "sodne prakse glede kakovosti objave popravka ni" (ni jasno, kaj naj bi iz te izjave izhajalo), so pavšalne in nekonkretizirane do te mere, da jih niti ni mogoče preizkusiti.

12Materialnopravno presojo sodišča prve stopnje, da je zahtevek za objavo popravka utemeljen, ker toženec v popravku, ki je bil sicer nesporno objavljen, ni zapisal naslova popravka in je torej kršil obveznost iz 27. in 28. člena ZMed, pritožba izpodbija zelo na kratko z navedbo (ki je zgolj ponovitev tega, kar je toženec že zatrjeval v postopku na prvi stopnji), da naslova popravka ni bilo mogoče razbrati iz poslanega besedila.

13Sodišče prve stopnje je v 22. do 28. točki obrazložitve podrobno pojasnilo, zakaj ta toženčeva teza ne drži in s temi obširnimi razlogi se pritožba vsebinsko niti ne sooči. Pritožbeno sodišče se strinja z materialnopravno presojo sodišča prve stopnje, da objavljeni popravek ni bil ustrezno naslovljen, pri čemer je tožnica v zahtevku za objavo popravka (priloga A4) naslov jasno izpostavila (v mastnem tisku in posebnem odstavku ter brez pike), medtem ko je toženec popravek objavil v enem, nerazčlenjenem odstavku pod generičnim naslovom "Popravek in prikaz nasprotnih dejstev," pri čemer je pod enakim naslovom v rubriki "..." objavil tudi številne druge popravke (na delnem natisu spletne strani v prilogi A7 jih je našteti deset), tako da ni razvidno, na kateri objavljeni članek oziroma medijsko besedilo se posamezni popravek nanaša, kar je sicer ena od zahtev tretjega odstavka 27. člena ZMed. Pri tem je treba upoštevati tudi, da mora odgovorni urednik pri vprašanjih objave odgovora ali popravka po ZMed ravnati z ustrezno stopnjo skrbnosti - s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Zato mora ustrezno označiti popravek v skladu z zakonom, mora pa biti tudi sposoben prepoznati ustrezne dele popravka, na primer naslov. Objavljanje vseh in vsakršnih popravkov pod enakim generičnim naslovom obveznostim urednika po ZMed ne zadosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mora toženec popravek objaviti na ustrezen način, kot je naloženo z izpodbijano sodbo.

14Pritožbene navedbe, da je objavljeni popravek na telefonskem ekranu bistveno manj viden, na velikem ekranu pa bistveno povečan, so nerazumljive, saj sodišče prve stopnje zahtevku ni ugodilo zato, ker bi bil popravek slabše viden na zaslonu pametnega telefona, temveč zato, ker ni bil opremljen z ustreznim naslovom.

15Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker niso podane niti izrecno zatrjevane niti uradoma upoštevne (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku3) kršitve, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker toženec s pritožbo ni uspel, tožnica pa je nanjo vsebinsko odgovorila, ji mora toženec povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki obsegajo sestavo odgovora na pritožbo (500 odvetniških točk ali 300 EUR) in 2 % materialnih stroškov. Stroške mora povrniti v roku 15 dni (313. člen ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen Obligacijskega zakonika).

¹ Uradni list RS, št. 110/2006 - UPB in nadaljnji, v nadaljevanju ZMed.
² Primerjaj opr. št. poziva na odgovor na tožbo na list. št. 11, odgovor toženca na tožbo na list. št. 12, vabilo na narok na list. št. 18 ter označbo opravilne številke na zapisniku na list. št. 20.
³ Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.