217. člen ZGO-1-UPB1

(1)V primeru stavbe v etažni lastnini se z dnem uveljavitve tega zakona šteje, da med skupne dele takšne stavbe spadajo zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so imeli na dan uveljavitve ZLNDL pravico uporabe etažni lastniki, ne glede na to ali so bile te parcele odmerjene kot funkcionalno zemljišče ali ne. Takšne parcele ali njihovi deli se štejejo kot gradbena parcela takšne stavbe v etažni lastnini in je v solastnini vseh etažnih lastnikov.

(2)V vsakem primeru se šteje, da je skupni del stavbe v etažni lastnini tisti del zemljišča znotraj površine gradbene parcele, na katerem stoji stavba.

(3)Gradbena parcela večstanovanjske stavbe se določi po določbah prejšnjega člena. Predlog za določitev gradbene parcele in vlogo za parcelacijo ali vpis mej nastalih v postopku pogodbene komasacije, lahko vloži en ali več upravnikov večstanovanjskih stavb oziroma lastniki in etažni lastniki stavb, ki nimajo upravnika.

(4)V pogodbi o komasaciji, ki jo podpiše tudi pooblaščeni predstavnik občine, kjer se zemljišča nahajajo, se za vsako parcelo določi njenega lastnika.

(5)Stranke v postopku pogodbene komasacije so: – upravniki vseh večstanovanjskih stavb, – etažni lastniki stavb, ki nimajo upravnika, – lokalna skupnost, kjer se zemljišče nahaja, – zemljiškoknjižni lastniki parcel na komasacijskem območju ter – druge osebe, kadar je njihova udeležba potrebna za uspešno izvedbo pogodbene komasacije.

(6)V komasacijskem postopku se ob upoštevanju vseh razpoložljivih listin in dejanske rabe zemljišč najprej ugotovi, kakšen obseg zemljišča je bil pridobljen za gradnjo, nato pa se izvede nova parcelacija celotnega območja ob upoštevanju vseh listin in okoliščin tako, da je omogočena raba vseh stavb in da se ohrani funkcija vseh javnih površin.

(1)Določbe prve alinee prvega odstavka 56. člena ZSZ se uporabljajo samo za tista zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih določa ta člen tega zakona.

(2)Za zazidana stavbna zemljišča po tem členu se z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

(3)Za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu se z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

(4)Občine morajo odloke o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč uskladiti z določbami tega člena najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(5)Podatke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki so v skladu z določbami drugega in tretjega odstavka tega člena in so podlaga za odmero nadomestila za leto 2003, mora občina v letu 2004 posredovati pristojnemu davčnemu organu najpozneje do 30. septembra 2004. Takšne podatke, ki so podlaga za odmero nadomestila za leto 2004 in naslednja leta, pa mora občina posredovati pristojnemu davčnemu organu najpozneje do 31. decembra tekočega leta.

(1)Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se od 1. 1. 2004 plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so določena v drugem in tretjem odstavku 218. člena, na celotnem območju občine.

(2)V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa po določbah tega zakona.

(3)Obveznost plačevanja nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini, hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo. Če pa se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se takšna gradnja ne šteje za novo gradnjo in se zato s plačevanjem nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča nadaljuje.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje: – da so z drugim odstavkom 218. člena tega zakona kot zazidana stavbna zemljišča določene tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami tega zakona določene kot gradbene parcele; – da so s tretjim odstavkom 218. člena tega zakona kot nezazidana stavbna zemljišča določene tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz tretjega odstavka 218. člena tega zakona, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.

(2)Če z dnem uveljavitve tega zakona zemljiške parcele iz prve alinee prejšnjega odstavka oziroma njihovi deli še niso določeni kot gradbene parcele, pridobijo takšne zemljiške parcele oziroma njihovi deli status zazidanega stavbnega zemljišča s pravnomočno odločbo o parcelaciji, izdano v skladu z določbami 215., 216. oziroma 217. člena tega zakona ali pa, ko postane gradbeno dovoljenje, izdano za objekt, ki naj bi se gradil na njej, dokončno.

(3)Do pravnomočnosti odločbe o parcelaciji oziroma dokončnosti gradbenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka, se površina parcel iz prejšnjega odstavka, ko se od nje odšteje površina, na kateri stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, pomnožena s faktorjem 1,5, šteje kot površina nezazidanega stavbnega zemljišča, vendar samo, če takšen preostali deli takšnih zemljiških parcel hkrati izpolnjujejo tudi pogoje iz druge alinee prvega odstavka tega člena.

(4)Šteje se, da je za zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega člena zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če je za območje, na katerem ležijo zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega člena, sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

(5)Ne glede na določbe druge alinee prvega odstavka tega člena se štejejo za nezazidano stavbno zemljišče tudi zemljiške parcele, za katere je z lokacijskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin: 1. če je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo; 2. če je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z izkoriščanjem na njih še ni začelo; 3. če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena.

(1)Občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča brezplačno pridobi podatke katastra stavb. Občina mora v namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča lahko uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc. Podatke o površini zemljiških parcel, ki so vključene v območja, za katera je občina določila, da se na njih plačuje nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, pa pridobi občina tudi brezplačno iz uradnih evidenc o zemljiškem katastru. Če fundus stavbe ni evidentiran v zemljiškem katastru kot samostojna zemljiška parcela ali del parcele, se za takšen fundus šteje tloris stavbe iz katastra stavb.

(2)Občina obvesti lastnike stavb in delov stavb o podatkih, ki še niso vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki, ter z njimi povezanih gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča) o podatkih za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ki jih pridobi na način, kot to določa prejšnji odstavek, z javnim naznanilom. Javno naznanilo, ki se ga objavi na krajevno običajen način, mora vsebovati navedbo, da se razgrinjajo podatki za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, kje in kdaj so takšni podatki na vpogled ter jih seznanijo z možnostmi dajanja pripomb.

(3)Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku enega meseca, od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov katastra stavb pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(4)Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki občine pravilni.

(5)Občina, ki je, v skladu z drugim odstavkom tega člena, obvestila zavezance za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča o podatkih za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, po dveh mesecih od javnega naznanila, za namene odmere nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ponovno brezplačno pridobi podatke katastra stavb.

(6)Po vzpostavitvi katastra stavb na način, ki ga določajo predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, ministrstvo, pristojno za geodetske zadeve, obvesti lastnike stavb in delov stavb o vpisu tistih podatkov v kataster stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc, če stavbe in deli stavb do tedaj niso vpisani v kataster stavb. Za ta namen ministrstvo, pristojno za geodetske zadeve, brezplačno pridobi podatke občin, ki so namenjeni za odmero nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. V primeru nestrinjanja z vpisanimi podatki so dolžni lastniki stavb in delov stavb v roku 30 dni od prejema obvestila prijaviti spremembe v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(7)Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi po vzpostavitvi drugih evidenc po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in se nanašajo na gradbene inženirske objekte.

(1)Občina za namene odmere nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča pridobi iz lastnih evidenc podatke o namenski rabi prostora, določene z veljavnimi prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 oziroma občinskim prostorskim planom in veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti. Podatke o površini zemljiških parcel, ki so vključene v območja, za katera je občina določila, da se na njih plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, pridobi občina brezplačno iz uradnih evidenc zemljiškega katastra. Podatke o nezazidanih stavbnih zemljiščih, za katere je določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, pridobi občina iz veljavnih občinskih in državnih izvedbenih prostorskih aktov.

(2)Občina obvesti lastnike zemljiških parcel, ki se po določbah tega zakona štejejo za nezazidano stavbno zemljišče (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča) o podatkih za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, ki jih pridobi na način, kot to določa prejšnji odstavek, z javnim naznanilom, ki se ga lahko objavi hkrati z javnim naznanilom iz drugega odstavka prejšnjega člena in mora vsebovati tudi enake sestavine in tudi rok, v katerem lahko podajo pripombe zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča in ki tudi ne sme biti krajši od osem dni po objavi javnega naznanila.

(3)Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku 30 dni, od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov iz prvega odstavka tega člena pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora, v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(4)Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki občine pravilni.

(5)Občina, ki je v skladu z drugim odstavkom tega člena, obvestila zavezance za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, o podatkih za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, po dveh mesecih od javnega naznanila, za namene odmere nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ponovno brezplačno pridobi podatke zemljiškega katastra in če je potrebno, tudi katastra stavb.

(6)Po vzpostavitvi sistema zbirk podatkov na način, ki ga določajo predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, ministrstvo, pristojno za prostorske zadeve, obvesti lastnike zemljiških parcel o vpisu tistih podatkov v sistem zbirk prostorskih podatkov, ki so prevzeti iz drugih evidenc, če takšna zemljišča do tedaj niso vpisana v zbirko pravnih režimov. V primeru nestrinjanja z vpisanimi podatki so dolžni lastniki zemljiških parcel v roku 30 dni od prejema obvestila prijaviti spremembe v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(1)Za predpise, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in so namenjeni pridobivanju podatkov za odmero nadomestila, se po 1. januarju 2003 štejejo Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/2000 in 87/02 – SPZ) in Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1, v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) ter tisti izvršilni predpisi, izdani na njuni podlagi, s katerimi se ureja vpisovanje v zemljiški kataster, kataster stavb in kataster gospodarske javne infrastrukture, vsebina in način vodenja sistema zbirk prostorskih podatkov, o povezljivosti teh podatkov in o pogojih za računalniški dostop do zbirk podatkov ter o izdajanju podatkov iz njih.

(2)V primeru, da izvršilni predpisi iz prejšnjega odstavka še niso izdani, se do njihove izdaje uporabljajo izvršilni predpisi v skladu z določbami 190. člena ZUreP-1, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona.

(3)Če za določeno območje še ni uveljavljen izvedbeni prostorski akt, pripravljen in sprejet v skladu z ZUreP-1, se za izvedbene prostorske akte po določbah tega zakona štejejo: 1. za državni lokacijski načrt: prostorski izvedbeni načrt iz 41. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01 – ZPPreb in 23/02 – odločba US, v nadaljnjem besedilu: ZUN), lokacijski načrt iz 45.a do 45.i člena ZUN, lokacijski načrt iz 2. poglavja zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/01 in 110/02 – ZGO-1) in lokacijski načrt iz 22. člena zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (Uradni list RS, št. 21/02); 2. za občinski lokacijski načrt: prostorski izvedbeni načrt iz druge alinee 21. člena oziroma od 27. do vključno 32. člena ZUN ter zazidalni načrt iz drugega odstavka 82. člena ZUN; 3. za občinski prostorski red: prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1996 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990, sprejete na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) in Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/00), skupaj s prostorskimi ureditvenimi pogoji iz prve alinee 21. člena oziroma 25. in 26. člena ZUN ter prostorski ureditveni pogoji iz prehodne določbe 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93).

(4)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se prostorski izvedbeni načrti oziroma lokacijski načrti iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka ne morejo uporabljati pri izvajanju določb prvega odstavka 60. člena in določb prvega odstavka 62. člena tega zakona.