219. člen ZGO-1-UPB1
(uporaba opredelitve stavbnega zemljišča v postopkih denacionalizacije)
Ne glede na določbe prejšnjega člena se v nedokončanih postopkih denacionalizacije oziroma postopkih vračanja podržavljenega premoženja glede določanja zazidanega stavbnega zemljišča uporabljajo določbe 2. člena ZSZ.
- VSRS Sodba in sklep X Ips 69/2014Vrhovno sodišče RS · 2016
Do delitve stvari, ki pomeni prenehanje solastnine na delu navedene nepremičnine, je v konkretnem primeru prišlo z izdajo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo odločeno, da denacionalizacijski upravičenec postane izključni lastnik začasnih novo nastalih zemljišč. Ker pa z izpodbijano odločbo o denacionalizaciji sprejeta odločitev ne temelji na soglasju vseh solastnikov o delitvi stvari o solastnini ali na sodni odločbi o delitvi solastnine, njena izdaja pomeni poseg v lastninsko pravico solastnikov na navedeni nepremičnini. Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen pa premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Ker tako lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb na vrnjeni nepremičnini onemogoča pravno in dejansko izvršitev denacionalizacijske odločbe (zaradi česar je nična), je s tem neposredno prizadet tudi pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca.
- VSRS Sodba X Ips 291/2009Vrhovno sodišče RS · 2011
Ker so obravnavana zemljišča na podlagi določb drugega odstavka 74. člena ZZad oziroma prvega odstavka 14. člena ZSKZ na originaren način prešla v last Republike Slovenije in v gospodarjenje Sklada, je zavezanec za njihovo vrnitev Sklad. Zato se revidentka neutemeljeno sklicuje na zemljiškoknjižno stanje, po katerem je ona vpisana kot lastnica obravnavanih zemljišč.
- UPRS sodba I U 1878/2009Upravno sodišče RS · 2010
ZGO-1 je že ob uveljavitvi l. 2002 določil, da se preneha z določanjem funkcionalnih zemljišč z odločbo na podlagi 46. člena ZUN (215. člen) ter določil postopek za določitev gradbenih parcel obstoječim objektom z odločbo (216. člen), vendar pa je z novelo ZGO-1B, ki se uporablja od 15. 4. 2008, nato določil (127. člen), da se preneha z izdajo odločb o gradbenih parcelah po določbah 216. člena ZGO-1 ter določil, da se kot gradbena parcela z dnem začetka uporabe tega zakona šteje zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. S temi dejanji pravni položaj tožeče stranke ni bil poslabšan, saj so se objekti nahajali na zemljiščih že pred uveljavitvijo ZDen ter so ovire za vračilo le-teh po določbah ZDen obstajale že tedaj (npr. zgolj postavitev žične ograde ni vplivala na status zemljišča). Zaradi načela povezanosti zemljišča in objekta, ki ga je po uveljavitvi ZDen vzpostavil Stvarnopravni zakonik, pa se je v upravno sodni praksi tudi uveljavilo stališče, da v denaciona
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 5. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba in sklep X Ips 69/2014Vrhovno sodišče RS · 12. 5. 2016
Do delitve stvari, ki pomeni prenehanje solastnine na delu navedene nepremičnine, je v konkretnem primeru prišlo z izdajo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo odločeno, da denacionalizacijski upravičenec postane izključni lastnik začasnih novo nastalih zemljišč. Ker pa z izpodbijano odločbo o denacionalizaciji sprejeta odločitev ne temelji na soglasju vseh solastnikov o delitvi stvari o solastnini ali na sodni odločbi o delitvi solastnine, njena izdaja pomeni poseg v lastninsko pravico solastnikov na navedeni nepremičnini. Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen pa premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Ker tako lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb na vrnjeni nepremičnini onemogoča pravno in dejansko izvršitev denacionalizacijske odločbe (zaradi česar je nična), je s tem neposredno prizadet tudi pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca.
- VSRS Sodba X Ips 291/2009Vrhovno sodišče RS · 25. 5. 2011
Ker so obravnavana zemljišča na podlagi določb drugega odstavka 74. člena ZZad oziroma prvega odstavka 14. člena ZSKZ na originaren način prešla v last Republike Slovenije in v gospodarjenje Sklada, je zavezanec za njihovo vrnitev Sklad. Zato se revidentka neutemeljeno sklicuje na zemljiškoknjižno stanje, po katerem je ona vpisana kot lastnica obravnavanih zemljišč.
- UPRS sodba I U 1878/2009Upravno sodišče RS · 29. 6. 2010
ZGO-1 je že ob uveljavitvi l. 2002 določil, da se preneha z določanjem funkcionalnih zemljišč z odločbo na podlagi 46. člena ZUN (215. člen) ter določil postopek za določitev gradbenih parcel obstoječim objektom z odločbo (216. člen), vendar pa je z novelo ZGO-1B, ki se uporablja od 15. 4. 2008, nato določil (127. člen), da se preneha z izdajo odločb o gradbenih parcelah po določbah 216. člena ZGO-1 ter določil, da se kot gradbena parcela z dnem začetka uporabe tega zakona šteje zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. S temi dejanji pravni položaj tožeče stranke ni bil poslabšan, saj so se objekti nahajali na zemljiščih že pred uveljavitvijo ZDen ter so ovire za vračilo le-teh po določbah ZDen obstajale že tedaj (npr. zgolj postavitev žične ograde ni vplivala na status zemljišča). Zaradi načela povezanosti zemljišča in objekta, ki ga je po uveljavitvi ZDen vzpostavil Stvarnopravni zakonik, pa se je v upravno sodni praksi tudi uveljavilo stališče, da v denaciona