VSK Sklep CDn 184/2023

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v točki II izreka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Republiki Sloveniji priznalo položaj udeleženke v tem zemljiškoknjižnem postopku (točka I izreka) ter pod točko II njen ugovor zavrnilo in potrdilo sklep Dn 95622/2023 z dne 7.6.2023. S tem sklepom je bilo odločeno, da vpis pridobitve izvedene pravice ali pravnega dejstva ni dovoljen. Predlagateljica je predlagala vpis pravice prepovedi odtujitve in obremenitve za dobo 30 let od sklenitve sodne poravnave, sklenjene pri Okrajnem sodišču v Žalcu pod opr. št. P 125/2016 dne 1.12.2021 (v nadaljevanju Sodna poravnava). Predlogu ni bilo ugodeno, ker je sodišče ocenilo, da niso izpolnjeni pogoji za vpis prepovedi v skladu z 38. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje presodilo ugovorne razloge ter zaključilo, da ta ni utemeljen.

2Zoper sklep se je udeleženka postopka pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi tako ugodi, da sklep spremeni in se predlagani vpis prepovedi odtujitve in obremenitve dovoli. Meni, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za vpis, upoštevaje 16.b člen Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenje (v nadaljevanju ZSKZ) in 56. člen Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju ZSPDSLS-1). 16.b člen ZSKZ namreč določa, da se na kmetijskih zemljiščih, s katerimi gospodari sklad, razen na območjih naravnih vrednot in zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država in zaradi spremembe namenske rabe izgubijo status kmetijskega zemljišča, lahko neodplačno prenese lastninsko pravico na občino, na območju katere nepremičnina leži. Taka pogodba mora vsebovati prepoved odsvojitve prenesenega premoženja za obdobje, ki ne sme biti krajše od 30 let. Te materialnopravne podlage sodišče ni upoštevalo. Po mnenju udeleženke je bil sklenjen pravni posel za brezplačno odsvojitev nepremičnega premoženja v obliki sodne poravnave, ki je po mešan pravni posel oziroma pogodba. Izpolnjen je materialnopravni pogoj brezplačnega prenosa. Po namenski rabi je bila nepremičnina 10.3.1993 kmetijsko zemljišče, kar izhaja tudi iz Potrdila o namenski rabi zemljišča z dne 28.9.2021. Naslednji dan je začel veljati ZSKZ. Povzema 5. in 14. člen. Sodna poravnava je bila sklenjena prav z namenom, da predmetna nepremičnina "ostane" v lasti Občine A. Le pravno formalno in z veliko omenjenih materialnih predpisov je bil sklenjen brezplačni pravni prenos lastninske pravice z Republike Slovenije na Občino A. Izpolnjen je tudi pogoj opredelitve javnega interesa. Iz omenjenega Potrdila o namenski rabi zemljišča izhaja, da je na zemljišču predvidena gradnja javnega objekta po 16.b členu ZSKZ.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom, ki jih je v utemeljitev odločitve podalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Materialnopravni pogoji za vpis izvedene pravice v smislu določb SPZ (38. člen) ali drugi pogoji, določeni v drugem odstavku pod 1. točko 13. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) niso izpolnjeni. Sodišče prve stopnje je presodilo tudi določbo 56. člena ZSPDSLS-1, ki za vpis v zemljiško knjigo zahteva pogodbo o brezplačni odsvojitvi nepremičnega premoženja (pritožnica trdi, da je sodno poravnavo enačiti s tako pogodbo), a v njej mora biti opredeljen javni interes, torej v sami pogodbi in vsebovano določilo o prepovedi odsvojitve in obremenitve brezplačno odsvojene nepremičnine za najmanj pet let v korist odsvojitelja. Taka pogodba ni predložena, takih opredelitev ne vsebuje niti Sodna poravnava. Pritrditi je tudi razlogom sklepa, da v pogodbi ni opredeljeno, da bi šlo za brezplačno odsvojitev nepremičnine.

5Sodišče prve stopnje je tudi pravilno izpostavilo, da je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen postopek. Sodišče odloča o pogojih za vpis na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi ter preverja obstoj z zakonom določenih predpostavk za vpis v zemljiško knjigo. Izpolnjeni morajo biti vsi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa zakon (124., 146. in 148. člen ZZK-1, tudi v povezavi z 22. in 29. členom ter 40. členom ZZK-1). Razlogi pritožbe, ki se sklicuje na materialne predpise in listine, iz katerih naj bi izhajal izkazan javni interes, so tako v tem formalnem zemljiškoknjižnem postopku pravno zgrešeni ter je pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je bistvena sestavina pogodbe o brezplačni osvojitvi nepremičnega premoženja tudi opredelitev javnega interesa.

6Ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče, ki tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).